Prihod dojenčka je za vse starše nekaj lepega, vedno pa močno zaznamuje naše partnerske odnose. Gre za obdobje, ko se matere spremenijo v več pogledih. Mamino telo je po porodu ves čas instinktivno usmerjeno v odzivnost na otroka, vse od prvega joka naprej. Otroški jok je prvi znak, prvi priklic matere in želja po navezanosti. Jok pa naj bi valoval na določeni frekvenci, ki nam je tako zelo neprijetna, da se organsko moramo odzvati. Za ta del je torej genialno poskrbela narava sama.
Ker mame pogosto poleg fizioloških sprememb doleti še nov občutek osamljenosti, je spodaj navedenih nekaj primerov kako naj mama poskrbi zase po prihodu dojenčka.
V tem obdobju se gotovo pojavita še neprestanost in utrujenost, ki močno vplivata na naše celostno delovanje. Če bi pogledali samo v možgane, ki sporočajo našemu telesu, npr. koliko hormonov se sproži, bi ugotovili, da v prvi fazi telo nadpovprečno proizvaja oksitocin (ki mu laično rečejo tudi hormon sreče), hkrati pa se zaradi zmanjšanega spanca zmanjšajo vrednosti serotonina, ki je odgovoren za pozitivna, vesela občutja. Naše telo sicer poskrbi, da so hormoni nekako v ravnovesju, a vseeno neprespanost tako močno zaznamuje človeka, da se že samo to hormonsko neravnovesje močno pozna v vseh naših odnosih. Že ena nesprespana noč lahko na posameznika vpliva in se pokaže kot začasna izguba spomina, slabša koncentracijo, povzroča glavobol in razdražjivost. Slednja pa je za odnose precej nevarna in prav v partnerstvu pripelje do hipersenzitivnosti, torej k več prepirom.
Mamice poleg fizioloških sprememb doleti še nov občutek osamljenosti, včasih pa so tudi dejansko same, ker partnerji ne zmorejo ali najti svojega mesta, ali pa se ne povezati s partnerko več na enak način (kot se tudi ona ne zmore z njim). Poleg omenjenega vzgajamo precej drugače kot včasih: če so prej živeli skupaj, v nekakšnih skupnostih, je zdaj mama po prihodu iz porodnišnice sama, v povprečju vsaj okoli 9 ur. Pojavi se dodaten čas, ampak ga ne morejo niti unovčiti zase, saj je vse usmerjeno v skrb za dojenčka, čustva pa ostajajo na stranskem tiru.
V resnici pa v tem obdobju mame izjemno pogrešajo svoje partnerje. Težava nastane, ko se vse naenkrat vrti okoli majhne štručke, tako da si partnerja težko vzameta čas zase. Manj skupnega časa pomeni manj povezanosti. Očetje se lahko ali aktivirajo ali nezavedno odstranijo iz starševske vloge, slednjemu pa po navadi pritiče tudi beg pred partnerko. Dodatna težava je tudi pri očetih, ki dojenčka še ne zmorejo začutiti na enak način kot kasneje večjega otroka in težko pridejo v ta krog bližine. Dostikrat se raje umaknejo in ne zmorejo preklopa iz jaz v mi, enako pa se lahko zgodi pri mami (ko preklopi le v midva). Ravno ta preklop pa je ključen faktor, kako bosta partnerja uspela prebroditi prva srečevanja s starševstvom.
Otroci potrebujejo veliko bližine in se rodijo neverjetnim mamam, ki jo zmorejo dati, kljub utrujenosti in ostalim preprekam. V takih primerih izjemno spodbujam preostalo družino, da pomaga pri gospodinjskih opravilih. Mamice pa spodbujam, naj vzamejo vsaj občasno tudi še kakšno dodatno pomoč, ki lahko pomaga rešiti gospodinjska opravila – da so vsaj glede tega lahko sproščene in si vzamejo čas porodniške res za otroka in zase. Pomaga tudi, če vključite svoje partnerje, da tudi oni doživijo to nujnost pomiritve in začutijo, da partnerkam pravzaprav ni lahko. Sčasoma so lahko partnerji čedalje bolj udeleženi in če imata še dodatno pomoč, lahko najdeta tudi kako minuto za njiju. V takšnih »kriznih« časih pa dobesedno šteje vsaka minutka, vsako sporočilo, vsaka drobna pozornost, ki ohranja partnerstvo unikatno.
Kako naj mama poskrbi zase po prihodu dojenčka:
SKRB ZASE – konkretni nasveti na kratko
1. Okolica
Po porodu naj mama:
❤️ veliko počiva
❤️ vključi partnerja v vso pomoč
❤️ugotovi, ali ji paše več miru in samote ali več bližine in druženja in vse to jasno ubesedi okolici
❤️najde vso pomoč, ki ji ustreza: obe babici, vključiti sosede, prijateljice, kolegice, sodelavke – če pogreša družbo, naj to jasno izrazi
❤️najde dodatno pomoč:
+ morda že stalno varuško pa čeprav morda le za tisti čas, da se v miru stušira
+ čistilni servis (!) – naj ne bo mama tista, ki skrbi za vse (!)
+ pomoč pri hrani, dostavo na dom, kuhanje na zalogo
(Preberi si tudi – KAJ KUPITI MAMICI OB ROJSTVU DOJENČKA? – tu najdeš kar nekaj super idej za darila, ki jih bo zagotovo vsaka novopečena mamica vesela)
2. Samoregulacija nje same
❤️ najde naj vsak dan nekaj, kar jo veseli
❤️ vzame naj si tudi čas zase, pa čeprav po par minut dnevno
❤️ naj govori o tem kako se počuti: piše dnevnik, pokliče prijateljice, izrazi partnerju svoje občutke
❤️ če je karkoli prehudo, prediha – redno prakticira dihalne vaje in vaje čuječnosti
❤️ če se vsega nabere in se dlje časa ne počuti ok, poišče strokovno pomoč: terapevta, lahko v kombinaciji s psihiatrom (v primeru suma poporodne depresije).
Napisala: Katja Knez Steinbuch, uni.dipl.teol,, izp. ZDT,
Inštitut Vita Bona, zavod za raziskovanje, izobraževanje, svetovanje in terapijo