Biti slišan/a je ena izmed najbolj pomembnih čustvenih potreb v partnerski zvezi. Vsak od nas potrebuje občutek, da ga nekdo razume. To pa je možno le preko aktivnega poslušanja.
Kar pa je včasih v partnerski zvezi največja težava.
Pred časom sem dobila vprašanje, ki se začne takole: “Kako se znebiti občutka, da si nič vreden?…” Celotno vprašanje delim spodaj. Želela pa sem izpostaviti to vprašanje ravno zato, ker to ni bilo edino tako vprašanje v zadnjem času. Mame, ženske, punce, … veliko je takih, ki se počutijo tako.
Zato sem prosila strokovnjakinjo, ki sodeluje z zavodom za družinsko terapijo, Vita Bona, da nam poda njen vidik in mogoče s tem pomaga še veliko drugim ženskam (ali pa mogoče moškim), ki se srečujejo s takimi občutki.
Prihod dojenčka je za vse starše nekaj lepega, vedno pa močno zaznamuje naše partnerske odnose. Gre za obdobje, ko se matere spremenijo v več pogledih. Mamino telo je po porodu ves čas instinktivno usmerjeno v odzivnost na otroka, vse od prvega joka naprej. Otroški jok je prvi znak, prvi priklic matere in želja po navezanosti. Jok pa naj bi valoval na določeni frekvenci, ki nam je tako zelo neprijetna, da se organsko moramo odzvati. Za ta del je torej genialno poskrbela narava sama.
Ker mame pogosto poleg fizioloških sprememb doleti še nov občutek osamljenosti, je spodaj navedenih nekaj primerov kako naj mama poskrbi zase po prihodu dojenčka.
Na današnje precej kompleksno vprašanje glede najstnikovega obnašanja in zgleda staršev odgovarja Leonida Mrgole iz Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in izobraževanje Vezal.
Uvajanje v vrtec je vedno pereča tema. Vsako leto pred septembrom berem o stiskah mamic, ki jih skrbi kako bo potekalo uvajanje. V trenutni situaciji, ko pa nam jo je zagodlo še zaprtje vrtcev in množične karantene, pa je še toliko bolj stresno. Vsaj za nekatere.
Zato vam danes podajam odgovor na stisko mamice, ki pravi, da vrtec ne dovoli ponovnega uvajanja, čeprav malček doživlja stisko že ob sami omembi vrtca.
Tudi sama velikokrat zaidem na kakšen forum, kjer se predvsem mamice obremenjujejo do kdaj je “normalno”, da otrok spi pri starših. Seveda se tudi pri tej temi, tako kot pri večini, ponavadi vname vroča debata. Zato sem bila še toliko bolj vesela, ko sem dobila vprašanje mamice na to temo.
V današnjem vprašanju in klicu na pomoč se nas najde precej mamic, sploh zadnje leto.
Odgovarja Ana Bešter Bertoncelj, ustanoviteljica Ljubeče mame, psihoterapevtka, imago terapevtka in mamica dveh otrok.
Današnje vprašanje se nanaša na temo, o kateri zagotovo velikokrat razmišlja marsikateri starš – kako predelati slabe vzorce, ki smo jih prenesli iz svoje primarne družine?
Petkova rubrika je tu in danes imamo vprašanje, s katerim se nas večina kot staršev najbrž sooča. Hočemo, nočemo, velikokrat v svojih besedah ali dejanjih lahko opazimo svoje starše. Ravno to, kar smo si, ko smo bili mlajši in brezskrbni, obljubili, da ne bomo.
Sledilka pravi, da ne želi kot mama reagirati in biti kot njena mama. Njeno vprašanje je:
Danes na vaše vprašanje odgovarja Ana Bricelj Bertoncelj. Ana vodi Facebook stran z imenom LJUBEČA MAMA. Stran je namenjena mamam, ki vzgajajo ljubeče, vendar se pri tem soočajo z različnimi izzivi. Mamam, ki jih zanimajo novi načini pristopa h otroku, ki temeljijo na raziskavah otrokovih možganov. Mamam, ki se zavedajo, da je vzgoja otroka hkrati tudi učenje o sebi in priložnost za proces lastne transformacije. Mamam, ki si želijo delati na svojih vzorcih čustvovanja, čutenja, delovanja in mišljenja. Mamam, ki verjamejo, da smo prav me tiste, ki lahko z vzgojo lastnih otrok, spremenimo jutrišnji svet.
