Že nekaj časa z Urošem govoriva o tem, da bi bilo fino dati Jerco spat v svojo posteljo. To jaz bolj govorim, njemu je itak vseeno, ker ponoči spi kot top in ga najbrž ne moti, če je lepo spočit in naspan. Mene pa (in to, da je on spočit in to, da jaz nisem). Do pred kakega meseca nazaj, ko sem prenehala z dojenjem, je bilo to malo težje izvedljivo. Oziroma zame težje. Ker je pač lažje, če otrok spi zraven, če se non stop doji.
Sem ji pa že nekaj tednov nazaj pripravila posteljo in začela urejat njen kotiček v Jakovi sobi. Za prvo silo. In za tisti dan D.
