Jaz

Jasna Chalet Resort sem že nekaj časa spremljala na Instagramu ter vizualizirala jutranje sedenje ob jezeru s fotoaparatom in kavo v roki. Nisem jutranji tip, ampak za dobro fotografijo naredim marsikaj, tudi zgodaj vstanem;).

Ob jezeru Jasna* je nastalo že morje spektakularnih fotografij marsikaterega profesionalnega in tudi malo manj profesionalnega fotografa. Sicer pa na tej prestižni lokaciji ne rabiš biti dober fotograf, da posnameš fantastično fotografijo. Voda turkizne barve, pogled na Julijske Alpe (po možnosti še malo zasneženi vrhovi ali oviti v meglo), nekaj lepih oblačkov, …

In ker se vizualizacija brez akcije ne more uresničiti, je bilo treba narediti korak in se odpraviti v Kranjsko Goro v Jasna Chalet Resort. Kljub vsemu je lažje posneti jutranje fotografije kraja, ki si ga želiš na fotografiji, če dejansko prespiš na mestu samem, kot pa da se voziš še nekaj časa do tja.

Malo šale, malo resnice.

Dejansko pa je naša družinica noro navdušena nad Kranjsko Goro že nekaj let. Pozimi jo obiščemo zaradi smučanja, bordanja, teka na smučeh, sankanja (jaz obožujem hojo po zasneženi poti in naravi proti Tamarju), poleti pa radi kolesarimo in če je temperatura primerna, se osvežimo v jezeru ali celo v potoku Pišnica ali reki Savi Dolinki (no, namočimo noge). Tako kot se v današnjih časih reče: “Kranjska Gora pač ima en tak good vibe!”

Prav poseben “vibe” pa ima zagotovo Jasna Chalet Resort. Sploh, če si obiskovalec, ki ceni kakovostno preživeti čas v stiku z naravo.

Jasna Chalet Resort je projekt, ki je zorel kar nekaj let (in še vedno dozoreva) v glavi lastnika in vizionarja Dominika S. Černjaka. Projekt se uradno imenuje revitalizacija Jasne. Gospod Dominik nam je razložil, da se je revitalizacija Jasne s ciljem izgradnje alpskega letovišča Jasna Chalet Resort začela že leta 2015 z vizijo ustvarjanja vzorčnega primera trajnostno usmerjenega integriranega turističnega produkta na tako izjemni lokaciji v skladu s slovensko strategijo razvoja turizma. Zastavili so si cilje z namenom združevanja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine mikro in makro lokacij v enovit turistični produkt.

Gospod Dominik nam je tudi razložil, da so pri obnovi objekta ob jezeru Jasna, ki ga sicer sestavlja osem luksuznih apartmajev v velikosti od 58 do 120 kvadratnih metrov, reciklirali obstoječ lesen opaž. Prav tako so pri izolaciji stavbe uporabili slovensko ovčjo volno, odtis ogljikovega dioksida pa zmanjšujejo z ogrevanjem z ledeniško vodo.

Rešili so tudi star bor na pomolu oziroma ga ohranili ter zgradili naravni habitat za ribe, žabe in račke na mirnem delu obale jezera Jasna. Sama sem navdušena tudi nad tem, da okolice ne kosijo v času največjega razcveta rastlin, saj s tem pomagajo pri ohranjanju čebel. Nepokošena trava pa ohranja tudi druge žuželke, da se lahko skrijejo vanjo (pri ureditvi okolice sodelujejo z Botaničnim vrtom Ljubljana, z roko v roki pa sodelujejo tudi z lokalnimi naravovarstveniki).

Kot omenjeno zgoraj je objekt Jasna Chalet Resort sestavljen iz osmih luksuznih apartmajev v velikosti od 58 do 120 kvadratnih metrov. Le ti so sestavljeni kot družinska gnezda. Kar pomeni, da je bistvo apartmaja v osrednjem skupnem prostoru. V splanicah ni televizij, ravno zaradi poudarka na druženju. Vsi apartmaji imajo velika okna z možnostjo izhoda na teraso ali balkon ter s pogledom na jezero in vrhove Julijskih Alp. Vsi apartmaji so polni zgodovine, kar pomeni, da ima vsak od apartmajev na eni izmed sten v celoti na zidu poslikavo povečane stare razglednice z jezera Jasna. V času priprave projekta so razglednice kupovali na dražbah ali na spletu, le te pa na stenah stanovanj predstavljajo notranjo galerijo obdobja Jasne od leta 1904 do 1934 – to je bilo prvo zlato obdobje turizma na Jasni.

“Na obali jezera Jasna je več kot stoletna zgodba o razvoju turizma v Kranjski Gori, ki so jo prvi obiskovalci Jasne napisali po letu 1902, ko se je odprl hotel Razor, prvi hotel v Kranjski Gori. Že leta 1929 so za njih in njihove prijatelje zgradili bazen kraljeve družine z dvižnim dnom, 20 kabinami za preoblačenje, zasebno restavracijo in, kot pravijo, Chalet – kraljevo zasebno lovsko sobo in apartma. Ta opis pišem v največjem izmed apartmajev, ki je tudi nekdanji kraljevski apartma, kjer se v jedilni mizi skriva prava biljardna miza in kjer vas za kuhinjsko steno diskretno vabi velika zasebna infrardeča savna, da oživi telo in duh po raziskovanju okoliške narave,” pravi gospod Dominik.

Naš apartma je imel v zgornjem nadstropju še galerijo, kjer sta se čez dan mali dve zabavali po svoje (glej na fotki), midva pa sva si zvečer (ko so otroci zaspali) v tem posebnem prostoru privoščila zmenek – dejansko pod zvezdami :). Sicer pa smo imeli na voljo kar sedem ležišč, zakonsko posteljo v spodnjem nadstropju, dve zakonski in eno enojno pa v zgornjem nadstropju. Ampak smo se tako kot ponavadi skoraj vsi stiskali na eni (razen najstnik je imel kar zase celotno spodnjo splanico). V apartmaju smo imeli na voljo tudi hladilnik z zamrzovalnikom ter pomivalnim strojem.

Jasna Chalet Resort pa ni samo nastanitev v luksuznih aparmajih s pogledom na smaragdno vodo in prekrasne gore, Jasna Chalet Resort je koncept, ki vas vabi nazaj k sobivanju z naravo. Namen njihovih posebnih programov, ki jih nudijo je, da vas sprostijo in hkrati očistijo s pomočjo čarobnega sveta narave, vas povežejo s samim seboj in vašimi najbližjimi s pomočjo osnovnih elementov – vode, zraka, zemlje in ognja. Nekaj programov, ki jih izvajajo v objemu neokrnjene narave so: digitalna detoksikacija (ime pove vse, kajne?), spoznavanje narave (na temo: spoznajmo živali, gozd, … naučimo se preživeti v naravi, …), športni programi, čiščenje telesa (zdrava prehrana, postenje, joga, …).

Ena izmed bolj zanimivih dogodivščin, ki bi se jo oba z Urošem rada udeležila pa je zagotovo tudi Gin tonik delavnica – menda njihova redna delavnica – na katero upava, da bova naletela pozno poleti, ko se ponovno vračamo. Takrat bomo tudi definitivno preizkusili supanje na jezeru (supe si lahko izposodite tudi na mestu samem). In izkoristili možnost najema električnih koles, za kar se sedaj nismo odločili, ker je resnično lilo kot iz škafa na dan, ko smo imeli rezervirana kolesa.

Na povezavi – klik – lahko preberete kako so uživale moje prijateljice in kolegice blogerke, ki so obiskale Jasno Resort Chalet skupaj s svojimi družinicami jeseni lansko leto.

Sicer pa kot pravi gospod Dominik je revitalizacija Jasne res dolgotrajen projekt, ki ga čaka še marsikateri izziv. Zaenkrat pa imajo v načrtu v kratkem postaviti postajališče za avtodome, točko s samopostrežnim sladoledom (na princip all you can eat) in še marsikaj, kar pa naj ostane skrivnost in zate, dragi bralec, izziv, da se večkrat ustaviš pri njih.

Tudi zato, ker vam okolica jezera Jasne predstavlja največje otroško igrišče v Sloveniji – povsod lahko najdeš igrače kot so kamenčki, zemljo (tudi blato), vejice, vodo, neskončno zanimivih potk, ….

Ravno to poimenovanje “največje otroško igrišče v Sloveniji” me je fasciniralo, saj smo sami ujeli ne preveč privlačno vreme za počitnikovanje in pohajkovanje po okolici jezera Jasne. Pa mi je nekako ravno gospod Dominik odprl oči, saj mi je dejal, da je bistvo njihovih programov ravno v tem, da se ne gleda na vremensko napoved. V vsakem vremenu se da raziskovati in občudovati naravo, tudi in predvsem z otroki. Le če jim bomo dali priložnost in možnost. In v tem je bistvo celotnega koncepta Jasna Chalet Resorta.

• 

• 

• 

Svoje navdušenje nad nekajdnevnim bivanjem v Jasni pa lahko zaključim s pomembnim sporočilom in staro modrostjo Andov: “Življenje je popolno in vse je povezano z vsem. V tej čudoviti sestavljanki ne sme manjkati niti košček, da se ne bi porušilo občutljivo ravnovesje. Nič ni samoumevno in nič ni nepomembno. Vse se med seboj dopolnjuje.”

*Jezero Jasna je umetno nastalo jezero. Po letu 1892 so namreč zaradi uničujočih povodenj v soteski Baba ob cesti na prelaz Vršič zgradili pregrado na Pišnici, s čimer se je nivo hudournika dvignil, tako da je za njo nastalo manjše umetno jezero. Sama sem vedno mislila, da je jezero dobilo ime po kakšni lepi gorenjski mladenki, a se je izkazalo, da temu ni tako. Na jezeru so se menda radi hladili češki turisti in ker je bila voda vedno kristalno čista se je prijelo in obdržalo ime Jasna. Sicer pa so kopališče ob jezeru uredili že leta 1911.

Pred časom sem na mojem Instagramu spraševala mamice kdaj naj bi si otrok znal zavezati čevlje. Kljub temu, da je Jerca že drugi otrok, nisem točno vedela, kdaj naj bi si otrok znal zavezati čevlje.

Seveda se zavedam, da je vsak otrok nekaj posebnega, tako po karakterju, kot po svojih sposobnostih, pa vendar me je zanimalo. Ker kot se spomnim Jaka, ni pokazal nobenega interesa pri tem in tudi, ko smo mu kupili prve čevlje na vezalke, se je upiral nošenju le teh.

Ker pa je Jerca pravo nasprotje Jaka in bi vse sama, je tudi tu pokazala interes, saj je začela vrvice volne, ki jo ima za igranje ali pa pasove na oblekah zavezovati – po svoje.

Zato sem se odločila, da ji kupim čevlje na vezalke, saj je imela do sedaj vse na ježka. In jo naučim zavezati čevlje.

Uvajanje v vrtec je vedno pereča tema. Vsako leto pred septembrom berem o stiskah mamic, ki jih skrbi kako bo potekalo uvajanje. V trenutni situaciji, ko pa nam jo je zagodlo še zaprtje vrtcev in množične karantene, pa je še toliko bolj stresno. Vsaj za nekatere.

Zato vam danes podajam odgovor na stisko mamice, ki pravi, da vrtec ne dovoli ponovnega uvajanja, čeprav malček doživlja stisko že ob sami omembi vrtca.

Ker se je naša družina pred dvema letoma nepričakovano povečala za še eno članico, prostora v stanovanju pa nimamo za tri otroške sobe, sva z Urošem že takrat začela mrzlično iskati rešitve za povečanje oziroma preureditev stanovanja.

No, “mrzlično” sem začela jaz iskati rešitve oziroma razmišljati o preureditvi stanovanja, mojemu dragemu možu se seveda kot ponavadi ni mudilo nikamor.

Že Aristotel je zapisal, da je sreča odvisna od nas. Seveda, boste rekli. Od koga drugega pa bo naša sreča odvisna, če pa je naša?

Pa vendar, ljudje nosimo s seboj marsikatero breme, okostnjake, ki jih ali prinesemo še iz prejšnjih generacij ali pa so na nas padli v otroštvu.

Imamo dneve, ko se počutimo najsrečenjši človek na svetu in imamo dneve, ko bi se najraje pokrili z odejo čez glavo in prespali nekaj dni skupaj.

Pred nekaj dnevi sem prebrala knjigo Ljubezen v stiski, ki se me je močno dotaknila. In katera mi je dala precej za misliti okoli sreče. Moje sreče. Sem srečna? Oziroma drugače povedano: znam biti srečna?

Preživeli smo. To pa je dejansko tudi vse. Ampak beri dalje, mogoče pa najdeš kakšen navdih. Za ne imeti tri otroke ali pa kako se ne organizirati v naslednjem lockdawnu. Hec.

Sicer se pa vidi že po količini mojih blog objav, da nam vse skupaj ni šlo preveč gladko. Ampak za razliko od začetkov, ko smo bili v tem položaju, se sedaj malo manj obremenjujem z vsem skupaj.

Ko je bil Jaka še edinček sva imela seveda z Urošem zanj velike načrte. Med drugim tudi tega, da bo postal nadarjen pri igranju vsaj enega od inštrumentov. Ki se nama je zdel najbolj sexy. In to je kitara. Ker sva si midva, oba glasbena analfabeta, najbolj od vsega želela, da bi MIDVA znala igrati le to (no, jaz bi si na prvem mestu najbolj želela znati igrati bobne). In ker seveda tega ne znava, sva vse svoje želje in energijo v to usmerila v Jaka (takrat je hodil v prvi razred).

Vpisala sva ga na ure učenja igranja kitare. S hudim navdušenjem. Najinim, seveda.