Pred časom sem spoznala Danijelo, prijazno in srčno osebo. Ko je beseda nanesla na to kako je začela svojo pot samostojne podjetnice, mi je zaupala svojo navdihujočo življenjsko zgodbo.
Ja, vedno ti pridejo pravi ljudje na pot, mar ne? Recimo, da sem v tistem trenutku potrebovala nekaj takega.
Zgodba Danijele:
Kako začeti in izliti svojo življenjsko izkušnjo na papir?
Kako se predstaviti, da v očeh ostalih ne boš videti kot samopomilovanja vreden človek? Kako se ne smiliti ljudem pa jim istočasno pokazati, da pogum in volja vedno zmagata? Kako?
Po dolgem premišljevanju in spreminjanju vsebine zgodbe na papirju, sem se odločila mojo zgodbo vseeno dati v javnost samo zato, da poizkusim poslati zvezdico sreče vsaj eni osebi.
In to takšni osebi, ki mogoče ne vidi izhoda iz svoje težke življenjske situacije in mogoče, ampak samo mogoče ji bo tako moja zgodba vlila malo upanja in bo našla svojo pravo smer na poti do uspeha.
ZGODBA
Kot otrok sem si želela postati stevardesa, saj sem v dekletih videla veliko svobode in lepote.
Verjetno je skoraj vsako dekle želelo postati stevardesa v otroških letih, kajne?
Usoda pa je vseeno želela drugačno pot in me v najstniškem obdobju pripeljala v kozmetične vode. In tako se je moja življenjska pot kozmetičarke pričela z nizkim startom.
S končano izobrazbo za kozmetičarko oziroma kozmetičnega tehnika stopam po novi življenjski poti mojih najstniških sanj. Šola je končana in prva zaposlitev kozmetičarke je bila pod streho.
Kot skoraj vsaka začetnica sem pričela svojo pot z urejanjem nohtov.
Znanje in izkušnje sem pridno nabirala in življenje kozmetičarke se je pričelo kot v pravljici. Seveda pa je želja po svojem kozmetičnem salonu prav tako iz meseca v mesec in iz leta v leto naraščala.
Po nekaj letih izkušenj pride prvo, tokrat prijetno, presenečenje – nosečnost.
Ja, zanosila sem pri svojih 25 letih in to brez načrtovanja. Ok, sem si rekla, želja po otroku je rasla že kakšno leto ali dve in očitno je vesolje poskrbelo in mi poslalo mojo zlato hčerkico Chiaro.
To leto je bilo burno, saj je po rojstvu hčerke nastopilo resno življenje s svojim zlatim partnerjem, nakup hiše, motorja in prva grozna življenjska izkušnja.
Po dobrem letu in pol življenja kot srečna družina sem doživela, kar ne privoščim nobenemu na tem svetu. Prometna nesreča z motorjem in mojim partnerjem.
Na poti, ki je bila posuta s cvetjem so zrasli trni od nikoder.
Huda operacija glave in zlomljena roka sta bila posledica neupoštevanja prometnih predpisov povzročitelja prometne nesreče. Nič krivi, vse pobrali.
Predstavljajte si lep sončen dan, z motorjem se vozite naproti vikend dopustu in v naslednjem trenutku se zbudite v bolnici z gipsom na roki, privezana na posteljo in obrito glavo.
V tistih trenutkih so se odvijali pred mojimi očmi in v moji glavi najbolj grozljivi filmi kar si jih človek lahko zamisli.
Čez noč sem iz princeske, ki ji je lepota in nega telesa pomenila največ na zemlji, ki vidi svojo prihodnost v kozmetičnem salonu in urejanju lepega, nenadoma postala grdi raček brez las in brez volje, ki bi nakazoval na lepoto.
Ja, to so trenutki, ki so tako težki, da jih je z besedo težko opisati.
Dve leti sem se borila sama s seboj, s sprejemanjem okolice, sprejemanjem ljudi in sprejemanjem mojega novega videza. To so bili trni, ki so se zajedali v mojo dušo.
Utrpela sem zlom lobanje in poškodbo glavnega živca, ki je odgovoren za sluh, vonj, okus in mimiko obraznih mišic.
Po dveh letih redne terapije in dveh operacijah je zaključek diagnoze sledeč. Poškodba živca je tako velika, da ga je nemogoče povrniti v prvotno stanje, ostala sem brez vonja in z motnjami okusa ter poškodovana je mimika obraza.
Težko je govoriti o teh trenutkih in dolgo sem oklevala ali napisati mojo zgodbo ali ne. Težko je svetu povedati, da si drugačen.
Psihološki boj je bil ogromen, hvala moji družini in mojemu partnerju, ki me je v teh trenutkih tako močno podpiral, da sem dve leti po poškodbi zanosila in rodila sina Chrisa.
Ker so bili meseci včasih dolgi kot leto, ob ogromno prebranih knjigah, dolgih pogovorih v noč in prejokanih dnevih zakaj jaz, sem se počasi pobirala in postavila na svoje noge.
Sprejela sem nesrečo za svojo in prva zaposlitev po poškodbi v Kliničnem centru je bila več kot dobrodošla, da sem se vrnila med ljudi, med življenje in kmalu spoznala, da kljub svoji poškodbi spadam med ljudi in med družbo.
Občutiš in vidiš poglede, ki te dnevno spominjajo, da sem drugačna.
Dnevi in meseci, ko se nisem pogledala v ogledalo so minevali in tekom let, po mnogih obiskih fizioterapije in borbi sama s seboj si počasi postavim svoj novi-stari cilj do poti k uspehu, k poti do spremembe.
Predstavljajte si malo ali nič izkušenj v kozmetiki, videz, na katerega nisi ponosen a veš, da je potrebno iskati zaposlitev. Veš, da če želiš živeti sanje, ki si jih zgradil pred nesrečo moraš delati in moraš vztrajati.
Bili so dnevi zavrnitve, bili so dnevi, ko je bilo tako težko vstati iz postelje in se pogledati v ogledalo, da sem mnogokrat skoraj obupala.
Hvala Matjaž, da temu hudičku nisi pustil, da mi pride do živega.
Prvi zaposlitvi v resnem kozmetičnem salonu je sledila druga in tretja in ko so se izkušnje in leta nabirale se je nabirala tudi samozavest. Nekoliko se je popravil moj okus in videz obraza je bil veliko boljši kot na začetku te grozne poti.
Vedno, ampak res vedno sem poizkušala imela svoj cilj pred očmi. Cilj imeti in ustvariti nekaj zase.
Po vsej grozoti in padcih v življenju mi je uspelo odpreti svoj kozmetični salon.
Srečna in zadovoljna po težki in grozni izkušnji so moje sanje, tako rekoč najstnice, po dolgih letih uresničene.
Sedaj sem ponosna lastnica svojega kozmetičnega salona z izkušnjami in srečna, da lahko svoje znanje prenašam na stranke, ki vedo kaj želijo in vedo, da dobijo več kot pričakujejo.
Ne iščem usmiljenja s to zgodbo, ne razumite me narobe.
Rada pa bi nekomu s to mojo življenjsko zgodbo poslala zvezdico sreče in dala vedeti, da je cilj ne glede kako daleč in nemogoč se zdi, vedno možno doseči.
Verjamem v dobro, verjamem v energijo in verjamem v srečo in če to vse skupaj združiš in dodaš še svojo voljo in zagon je cilj, ki si ga boste postavili tudi uresničljiv.
In cilja ne merite v dnevih, mesecih ali letih ampak v trudu, ki ga boste vložili. Samo trud, voljo in vaše znanje vam ne more vzeti nihče, tudi nesreča kot se je pripetila meni ne.
Vse naj, naj želim vsem v prihajajočih letih. Naj se vam cilji izpolnijo in naj vas sreča spremlja na vsakem koraku.
Vaša Danijela Cerovak.
Danijela Cerovak je sedaj lastnica kozmetičnega salona Neguj.se. V kozmetičnem salonu izvajajo nege obraza, depilacije, lasersko odstranjevanje dlak, diamantni piling, limfno drenažo, microneeling, keratinsko vihanje trepalnic, masaže, … in še več. Salon se nahaja na Tacenski cesti v Ljubljani (pod Šmarno goro).
Vsi, ki si boste želeli (oziroma želele) obiskati njen salon in boste povedali Danijeli, da ste zanjo izvedeli na mojem blogu, pa imate kar 15% popust na vse njene storitve ❤️.
Preberi tudi – Upati si kljub strahu.