Od vsega, kar sem kdaj prebrala in je zlomilo moje srce, so zagotovo zgodbe starejših ljudi, ki obžalujejo tisto, kar v življenju niso naredili, med najbolj bolečimi. In ko me je pri petintridesetih zares ustavila bolezen in sem bila prisiljena pogledati svoje življenje, sem vedela, da sem na dobri poti, da postanem ena izmed njih.
Življenje me je tudi nagradilo z darom, da privlačim starejše ljudi, ki mi pripovedujejo svoje zgodbe.
Sedim na železniški postaji, prisede stara gospa in mi v petnajstih minutah pove o svojem življenju. Tiho poslušam in ko zaključi, odide. Brez besed, v tišini. Samo povedala je. Na sprehodu po PSTju za trenutek sedem na klopco, prisede gospod in mi pove o svojem življenju. Takih zgodb imam kar nekaj. In ko se mi nekaj ponavlja, običano prisluhnem in razmislim, kaj mi želi življenje sporočiti.
In te zgodbe, dragi moji niso bile zgodbe o uspehu. Nobena ni bila taka.
To so bile zgodbe o obžalovanju, o stvareh, ki so jih pričakovali, pa se niso zgodile, o pogumu, ki ga niso imeli in o tem, da so na koncu svoje poti obtičali sami in brez energije, da naredijo, kar so prišli naredit.
In ko redno poslušam ženske, mlade ženske in ženske srednjih let opažam, da mi pripovedujejo zgodbe o tem kar bi si želele, pa ne morejo. Vsaka ima čisto sebi lasten izgovor zakaj ne more in vsaka bo imela na stara leta čisto svojo zgodbo o obžalovanju. Ene nimajo denarja, druge časa, tretje poguma, četrte tarnajo, da itak to isto stvar delajo že vsi ostali, da so vsi že 5 ali 10 let pred njimi in torej veliko bolj izkušeni, …
In ne glede na to kak izgovor imate, imajo vsi podobno bazo. Strah.
Strah pred uničenjem. Strah pred tem da mi ne bo uspelo. Strah pred tem, da se mi bodo ljudje smejali. Strah, da naredim program in potem nihče ne pride. Strah! Jaz mu rečem čarovniški srah, ker ima za svojo bazo številne smrti, ki smo jih doživele medtem, ko smo sledile temu kar nas je iskreno klicalo.
In ko nas je srah in si to ne priznamo, ker to bi bilo nas postavilo seveda spet v slabo luč in v zobe ostalim, se delamo bizi.
Zamotimo se z najbolj neverjetnimi svarmi, za katere bi se čisto vsi vaši prijatelji strinjali, da so nekako nepomembne in brezvezne. Zamotimo se z vsakodnevnimi opravili. Zamotimo se s skrbjo za druge, ki pogosto te skrbi sploh ne želijo. Zamotimo se s tem, da zbolimo, da nimamo energije, da gremo ‘ s tokom’, kamor nas pač tisti dan odnese.
In povem vam, če vas je strah, vas bo tisti trenutek odnesel direkt stran od tega kar zares želite.
In pogosto potem temu bluzenju, ki nas fura v krogih rečemo ‘sledenje sebi’. Ne zavedamo se ,da sledenje sebi sploh nima veze z bluzenjem in hrčkovim tekanjem v krogih, za katere vemo, da niso to, kar smo prišle naredit.
Če torej že nekaj let ‘sledite sebi’ pa se vedno znova znajdete na hrčkovem kolesu, izmučene in brez občutka, da ste na svoji poti, je smiselno pogledati resnici v oči in se vprašati komu sledim. Kdo je ta ‘sebi’ v stavku ‘sledim sebi’. Ste se kdaj vprašale?
Ta jaz je namreč sestavljen iz tega, kar je prišlo sem in tega, kar se je potem tekom odraščanja razrastlo v vas. To kar je prišlo sem ni neobremenjeno s preteklostjo in to kar se je potem izcimilo iz vsega skupaj prav tako ne. In najti tisto pristno v tej večdimenzionalni masi je smiselen prvi korak k odkrivanju tega kdo in kaj je prišlo živet in izkušat to življenje.
Ja, ampak kako? Če ste raziskovalke ste si najbrž postavile to vprašanje?
Naša velika sreča je, da menstruiramo in da nas ta cikel pelje skozi tako različne nivoje, da je, če se mu predamo, dih jemajoče. Če še menstruirate, je zato seveda najlažje začutiti tisto pristno, kar je prišlo v to življenje izkušat med menstrualnimi odklopi. Tam, v tišini svojega bivanja najlažje začutimo kdo smo, četudi ‘kdo’ morda niti ni najboljši izraz.
In če nam potem to postane baza za sledenje sebi, bo naše življenje zgledalo povsem drugače. Še vedno nas bo strah, skoraj zagotovo. Ampak ta strah se bo moral pokoriti nečemu večjemu. Me je primilo, da bi temu rekla fokus, pa to ni prava beseda. V angleščini imajo en kar lep izraz – commitment. Predanost. Ko se predam sebi in neham iskati izgovore, se odpre nekaj čudovitega. Naenkrat začne življenje v našo smer pošiljati priložnosti za katere sploh nismo vedele, da lahko soobstajajo v naši prisotnosti. In takrat je fino, če smo sposobne zdržati priložnost, ki je nisem navajena, brez da pobegnem. In to je potem spet vaja. Jac O’Keeffe je nekoč rekla: ˝Življenje poskrbi za svoje˝ in s tem mislila na tiste, ki iščejo Življenje.
In kar nekaj priložnosti je to pomlad na voljo za začetek raziskovanja. Poglejte kaj vas, če pustite strahove ob strani, pokliče.
– V začetku marca se bo v Ljubljani spet v živo zgodila tako dolgo pričakovana enodnevna delavnica Srce&Maternica. Info o njej se je zapisal tule: https://vesnajuvan.si/kategori…/programi/spletni-programi/
– Konec marca bo v Sloveniji izjemna duhovna učiteljica, ki jo spremljam že leta in ima v mojem svetu trenutno edina veljavo nekoga, ki mu verjamem, da je dejansko v praksi prehodil pot o kateri uči. To, da pride Jac O’Keeffe v Slovenijo se mi zdi zelo podobno čudežu.
Meni ljub intervju z njo najdete tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=79BQeG3Q8IA O retreatu pa si lahko preberete na https://www.jac-okeeffe.com/veduna
– Konec spomladi začnemo tudi s Hibrid Delavnicami za maternice z odgovornimi lastnicami, kjer kombiniramo vnaprej posnete vsebine, ki jih predelate v svojem času in na svoj način in zoom pogovore, kjer podelimo izkušnje, sprašujemo vprašanja ali predelamo dodatne teme ki se odprejo. Več info najdete na https://vesnajuvan.si/delavnice-za-maternice-z…/
Napisala Vesna Juvan.
Vesna Juvan je ustanoviteljica društva Sijaj, ke je leta 2016 izvedlo prvo slovensko (in morda prvo na svetu) raziskavo o menstrualnih ciklih. Rezultate si lahko pogledate v knjigah Rdeča zarja in Cvetoče dekle.
Je tudi direktorica Akademije za harmonijo življenja, v kateri s številnimi ženskami raziskujejo, kaj pomeni biti ženska, in še posebej, kaj pomeni biti ženska v sodobnem času in kaj pomeni biti ženska zase. Raziskovanje poteka preko različnih delavnic – od Delavnic za maternice z odgovornimi lastnicami (3 stopnje – priprava baze, harmonizacija maternice in odlaganje bremen), prek Delavnice Srce & Maternica, delavnice Ona & On v meni in celoletnega programa ženskih srečanj Ženska Ženski – izmenjevalnica znanj do spletnih programov Živeti Žensko in Miome imam! Kaj pa zdaj?
Je avtorica treh knjig o ženski naravi, ki jo je najlažje raziskovati skozi menstrualni cikel. Rdeča zarja je napisana za odrasle ženske, ki se želijo raziskovati, Razumeti žensko. Misija nemogoče? Je za moške, ki si nas iskreno želijo razumeti in ljubiti z vsem, kar smo. Cvetoče dekle pa je za dekleta, da dobijo prvi uvid v darove, ki jih prinaša cikličnost.