Ko se je Jagoda uvedla v vrtec, sem začela opažati, da ko pride domov, se vedno umakne v svojo sobo in tam sama, v miru preživi nekaj časa. Ali se je najprej umaknila in potem prišla crkljat ali pa obratno. A vedno je bil en del dneva, ko je potrebovala nekaj časa, preživetega v tišini in miru.
Sicer sem jo včasih na skrivaj opazovala, če slučajno zaradi jeze (ker ji odhod v vrtec ni bil ravno pri srcu) ne pretepa svojih pliškotov ali jih zabada s kakšnim predmetov (ja, pač, nikoli ne veš), ampak se je vedno lepo igrala z njimi, brala ali pa kaj kuhala v miru.
Sama sem že od nekdaj človek, ki si nafila baterije s časom zase, v miru in tišini, v naravi, na sprehodu ali s knjigami. Nisem hudo družaben človek (samo občasno) in me množice ljudi ponavadi delajo anksiozno. Tako, da občudujem otroke (in vzgojiteljice, seveda) v vrtcu, ki lahko toliko ur skupaj preživijo v takem šundru (sploh, ker sem imela to možnost opazovati v času uvajanja, ki je bilo precej dolgo). No, jaz kar priznam, da bi se mi zmešalo.
Vem pa, da nismo vsi ljudje enaki. Sicer menim, da smo nekoč, dolgo tega, delovali na dokaj podoben način. Ampak nas je razvoj pripeljal tako daleč, da nekateri menijo, da ne potrebujejo več časa v miru in tišini. Nasprotno, to jih dela tesnobno. Pa pustimo sedaj to za kdaj drugič in se vrnimo k našim otrokom.
Torej, tudi na začetku moje materinske poti sem mislila, da otrok non stop potrebuje zabavo, pozornost, moj čas. Pri enemu mogoče še gre (seveda koliko pa je to pametno, ne bom pisala), ampak ko imaš tri in je eden izmed treh skoraj sedemletnica, ki govori vseh 24 ur kot navita (tudi ponoči včasih, ja), pa po sili razmer ugotoviš, da otroci potrebujejo čas, preživet v tišini (še bolj pa ti, seveda).
In ja, zgoraj opisana lastnost Jagode me je kar presenetila, ker je prva od otrok (žal), ki sama pokaže, da potrebuje čas zase, v tišini in miru. Kar sicer povezujem s tem, da je visokosenzibilna in svoje potrebe in tudi čustva veliko bolj pokaže kot druga dva otroka.
Sem se pa kot dobra slovenska mati lotila raziskovanja tega dela vzgoje na otroka. Tudi zato, da se malo potolažim v smislu, da nisem lena, ker želim, da imajo tudi moji otroci (skupaj z mano) tiste pol ure miru pred svetom in drug pred drugim.
Kaj sploh pomeni, čas, preživet v tišini, za otroke?
Recimo temu “tihi čas”. Tihi čas je kratko obdobje v dnevu, ki ga otrok (in ti!) preživi v samostojnih in tihih dejavnostih. Otrok lahko ta čas preživi v svoji sobi ali igralnem prostoru, kjer koli ima knjige ali tihe igrače. Pri zelo majhnih otrocih je to morda nekaj, kar počneta skupaj v istem prostoru – vendar še vedno relativno neodvisno. Morda ti bereš, medtem ko se tvoj otrok tiho igra ali gleda knjige.
In zakaj je tišina sploh pomembna (danes bolj kot kdaj koli prej)?
Če pogledamo raziskave, so rezultati zelo jasni.
Izvzeti so otroci, ki jim manjkata primerna oskrba in pozornost ali tisti otroci, ki so zares osamljeni (na primer brez ustreznih socialnih odnosov). Sicer pa čas v tišini koristi vsem razvojnim stopnjam otroka:
Za vse ljudi na splošno velja, da možgani v času počitka utrjujejo tisto, kar smo se naučili v budnem stanju. Tako pravijo raziskovalci NYU (New York University). In to je tudi tisto, kar otroci najbolj potrebujejo.
Celo sedemletniki so v eni izmed študij raziskovalcem razložili, da za njih “biti sam” pomeni čas za mir, tišino, sprostitev, reševanje problemov, načrtovanje vnaprej, sanjarjenje in koncentracijo (sicer najbrž ne s temi besedami).
In ne samo, da raziskave kažejo na velike prednosti samote, ampak več študij kaže na vse večjo potrebo po tem, da jo uvedemo pri otrocih in pri sebi. In mislim, da nam sodobni čas tudi sam po sebi kaže, da ta čas vsi krvavo potrebujemo.
Biti sam je težko – za vse
Noro, ampak ljudje bi raje prejeli električni šok, kot pa da bi bili sami s svojimi mislimi – to je pokazala ta študija. Seveda je krivo tudi to, da smo že konkretno zasvojeni s pametnimi telefoni.
Toda če vemo, da je ta “tihi čas” tako zelo pomemben za nas in naše zdravje in če vemo kako težko se je tega naučiti v odrasli dobi, potem je še bolj pomembno, da kot starši tega naučimo svoje otroke.
Dolgoročne prednosti “tihega časa”
Tihi čas je pomemben za razvoj ustvarjalnosti in kreativnosti pri otroku.
Šele ko se otroci soočijo sami s sabo in nimajo motečih dejavnikov kot je televizija, tablica, telefon ali starša oziroma sorojencev, pride do prave ustvarjalnosti. Najbrž tudi vas otroci presenetijo s svojo kreativnostjo in ustvarjalnostjo, ko jih nihče ne moti in se sami zaigrajo. Jaz sem vedno znova presenečena. Pa čeprav se na začetku upirajo biti sami in jamrajo kako se nimajo s čim igrat pri polni sobi igrač in ustvarjalnega materiala.
Raziskave kažejo, da dolgčas vodi v ustvarjalnost.
In morda v resnici ne gre za dolgčas sam po sebi, ampak za soočanje z zapolnjevanjem popolnoma nestrukturiranega časa oziroma časa, ki jim ga nismo mi zapolnili z navodili, pomočjo, s čimerkoli. Nestrukturiran čas je nekaj, kar smo skoraj vsi izgubili v naših napornih življenjih, in zagotovo je nekaj, česar nismo vajeni zapolniti brez zaslonov.
V neki študiji so otrokom dali možnost, da se igrajo (strukturirano) po navodilih odraslega ali pa se igrajo s slanim testom brez navodil. Nato je bila vsaka od skupin pozvana, naj ustvari kolaž iz barvnega svilenega papirja. Otroci v nestrukturirani skupini so pokazali več ustvarjalnosti in uporabili več barv v svojem kolažu kot skupina, ki je izvajala strukturirano dejavnost.
Avtonomnost otroka se močno poveča.
Ko se otrok sooča z nestrukturiranim časom, mora svoje možgane uporabiti na drugačen način – na inovativen način.
Sprejemati mora odločitve, načrtovati in ustvarjati – nauči se kritičnega mišljenja.
Ali se kdaj počutite popolnoma potopljeni v projekt ali nalogo, tako zelo, da izgubite občutek za čas? V pozitivni psihologiji se to imenuje stanje zanosa in je povezano z ustvarjalnostjo in občutkom užitka.
Otroci dosežejo to poglobljeno stanje zanosa šele, ko se igrajo brez prekinitev. Lahko se to zgodi tudi med telesno aktivnostjo, vendar je najbolj naraven čas za stanje zanosa med nestrukturirano igro.
In sčasoma, ko ga bomo tega naučili oziroma se bo sam z našo pomočjo, bo sposobnost samostojnega igranja postala ena od veščin našega otroka. Znal se bo zabavati, obvladovati dolgčas, sprejemati odločitve o razporejanju svojega časa in se igrati sam. To ne bo nekaj, kar se bo dogajalo samo v času tihega, samostojnega igranja oziroma časa ampak se bo prelilo tudi na druge vidike otrokovega življenja.
Omogoča, da si ponovno napolnijo energijo
Enostavno. Tako kot mi, tudi otroci si s časom, ko imajo mir in ko so v tišini, napolnijo “baterije” in si povrnejo energijo. Tisto zdravo energijo. Saj vsi vemo kako je z malčki in otroki, ko so preutrujeni in se jim je dogajalo preveč vsega čez dan?
In kako uvesti v družinsko dinamiko “čas zase” oziroma “tihi čas”?
Seveda je najprej to čisto odvisno od vaše družinske dinamike in kako funkcionirate kot družina. Ter seveda od osebnosti in potreb vašega otroka.
Pri nas je med vikendi (in takrat, ko smo doma) tako, da ko Jagoda spi popoldan oziroma opoldan, se Jerca zamoti sama. Kot ve in zna. To je njen čas za počitek (in tudi najin). Med tednom pa tudi že sedaj vesta, da se morata tudi ati in mami spočiti od dela in si zaslužita dvajset ali trideset minut počitka. In moram reči, da čedalje večkrat to brez pritoževanja tudi sprejmeta. In ja, seveda je včasih že sam dan nemiren in se prilagodimo. Kakšen dan v tednu pa je napolnjen z drugimi obveznostmi in tihi čas ne pride v poštev. Važno pa je, da se tudi otroci zavedajo, da je tihi čas čas za vse. Kar pomeni, da naj vedo, da ga tudi starši potrebujemo.
Se mi pa zdi pomembno, da smo zares dosledni in vztrajni. Ter seveda tudi samozavestni in verjamemo v svojo odločitev. Da to ne pomeni, da zanemarjamo otroke, ampak skrbimo za njhovo prihodnost.
Sicer pa vsi vemo, da da nekaj postane navada, potrebujemo približno dva meseca (spet odvisno katere razsikave beremo). In to velja tudi za rutine pri otrocih kot tudi za vzpostavljanje novih rutin pri nas.
Kaj pa starejši otroci?
Tudi najstniki potrebujejo samoto. Vsi poznamo stereotipe o jeznih najstnikih, ki si želijo, da jih pustimo pri miru. Toda to je danes morda bolj fikcija kot dejstvo. Skoraj polovica današnjih najstnikov poroča, da so na spletu »skoraj neprestano«, kar pomeni, da dejansko ne preživijo nič kakovostnega časa.
Raziskovalci so ugotovili, da je “kratka samota” ali kratka tišina mladostnikom zelo pomembna. To je dobro za njihova čustva, ustvarjalnost, za boljšo koncentracijo in večji občutek nadzora.
Seveda ne moremo najstnika pošiljati v njegovo sobo spati, obstajajo druga zdrave navade, ki jih lahko poskušamo starši uvesti v njihovo rutino, da res spoznajo prednosti tihega časa.
Eden izmed teh načinov je definitivno meditacija. Na spletu najdete ogromno aplikacij in zastonj vodenih meditacij za najstnike.
5 dejavnosti, ki so primerne za preživljanje tihega časa
Knjige
Knjige so popolna tiha dejavnost, tudi za otroke, ki še ne znajo brati. Branje in listanje knjig pomaga razvijati vse vrste akademskih in predakademskih potencialov in spretnosti. Ko otroci znova in znova berejo isto knjigo, se učijo predvidljivosti in rutine. Učijo se zaporedja in domišljije. Naj imajo na voljo velik kup priljubljenih knjig in pustite mu, da jih bere v tem času.
Gradbene igrače
Legice in podobne kocke ter druge gradbene igrače otrokom omogočajo kar nekaj časa za mirnega igranja. Naj ima v sobi na voljo koš ali dva takih igrač. Kocke jih vedno spodbujajo k ustvarjanju! Lahko določite pravilo, da vam lahko ob koncu tihega časa pokažejo vse svoje stvaritve – sicer vas lahko kar naprej motijo in kažejo njihove stvaritve.
Barvanje
Če zna vaš otrok barvati (na papirju, ne na stenah!), lahko tudi razmislite o postavitvi stene za barvanje v otroški sobi. Ali pa kupite v Ikei stoječo tablo za pisanje in risanje.
Puzzle
Uganke so odlične iz različnih razlogov, vključno z razvojem reševanja problemov, finih motoričnih sposobnosti, koordinacije oči in rok, načrtovanja in sposobnosti osredotočanja. Super za uporabo v tihem času, da bo otrok angažiran in zaposlen.
Tiha glasba
Pomirjujoča glasba lahko vašemu otroku pomaga vzpostaviti razpoloženje, ga sprosti in mu pomaga, da se ponastavi med mirovanjem. Ne glede na to, katere druge mirne dejavnosti imate na voljo, vsekakor razmislite o dodajanju sproščujoče glasbe v ozadju. Pogosto se dobro obnese, če nadzirate glasbo iz druge sobe, tako da v njihovo sobo nastavite brezžični zvočnik, tako da ne morejo predvajati “tihega DJ-ja” in ga spremeniti v plesno zabavo!
Torej, obstaja kar nekaj različnih dejavnosti, s katerimi se lahko zamoti otrok v času tihega časa.
Pomembno pa je, da otroku razložite, kdaj bo čas za to (določite uro v dnevu ali dan v tednu), da otroku pomagate razumeti, kako dolgo bo trajal tihi čas, in mu tudi pomagate izbrati dejavnosti (če želi).
Prav tako pa je pomembno, da vi ta čas ne preživite na telefonu ali ob gledanju televizije.
Preberi tudi – 8 idej za popoldanske aktivnosti z otroki
