Naj za začetek povem, da sama nisem vešča zimskih športov. Ne znam drsat (v prvem poskusu v osnovni šoli sem si zlomila roko), ne znam smučat (tudi v osnovni šoli zlomila nogo na domačem “smučišču”) in ne znam bordat. Ok, mogoče bi za to zadnje lahko rekla, da malo pa znam. Se učim že nekaj let, tistih par dni v letu, tako, da sem lahko ponosna nase. Malo manj je sicer ponosen name Uroš (učitelj bordanja in smučanja), ker pač misli, da se bom že prvi dan naših počitnic skoraj da ne prijavila na kako prvenstvo. Saj veste, domače učit pač ni lahko. Oz. še hujše jih je poslušat kako ti dajejo navodila.
Ampak grem pa vseeno z veseljem na zimske počitnice. Samo, da se gre kam ;).
In ko se naveličam biti samo varuška (ja, precej hitro je to, dan ali dva), se tudi sama odločim, da si bom nadela buce in bord. In vedno (ampak res vedno) rečem: “Mater je fajn, kam gremo naslednji vikend, ko pridemo domov?” No, ta vikend še sicer ni prišel na vrsto (saj veste, lajf happens).
Zadnja tri leta smo zimske počitnice (ki si jih mi sicer vedno vzamemo kar med šolo, zadnji teden januarja) preživeli na smučiščih pri sosedih. Sicer smo imeli apartmaje čisto na različnih lokacijah in raziskovali različna smučišča, a na koncu smo vedno pristali na smučišču Kronplatz.
Tako, da sva se lansko leto z Urošem odločila, da bova letos vzela apartma, ki je blizu smučišča, da lahko kdaj jaz ostanem v apartmaju s tamalima, fanta pa gresta ta čas po svoje smučat.
Apartma sva našla na bookingu, ampak sva potem sama direktno kontaktirala lastnike in pride kar nekaj ceneje (pa tudi na bookingu bi morali plačati celoten znesek vnaprej, direktno pa so želeli le 20% avansa od celotnega plačila in tudi v primeru, če bi prišlo do bolezni ali kakršnegakoli nepredvidljivega dogodka, bi dobili denar povrnjen). Rezervirala sva Residence Aichner in upala na najboljše. Na spletni strani je izgledala super ponudba za tak denar.
In tudi je bila. Apartma je velik 50 m2, za nas čisto dovolj. In kar je najpomembnejše, da ima eno spalnico ločeno od ostalega prostora. Sicer je en del velikega prostora v katerem sta kuhinja in dnevna soba skupaj ločen z zaveso, v tem delu je velika zakonska postelja. Sicer si ga pa lahko ogledate TULE.
V sami hiši imajo tudi savno, ki sva jo z veseljem tudi koristila.
Ter garažo, v katero smo spravili tudi naš naš kombi.
In seveda ogrevane spodnje prostore za smuči, borde, buce in pancarje.
Apartma je blizu smučišča – peš sem potrebovala točno 13 minut. Sicer pa je direkt pred apartmajem avtobusna postaja. Ski busi peljejo pa tudi zelo pogosto.
Nasproti apartmaja je tudi manjše otroško igrišče z manjšim hribčkom, ki smo ga me izkoristile za sankanje.
Blizu pa sta tudi trgovina in lekarna.
Zakaj Kronplatz? Ker ima dolge, široke in urejene proge in je res idealno smučišče za začetnike in družine z otroki. Meni osebno je res zakon, ker imajo “jajčka” in se mi ni bilo potrebno stresirat zaradi vlečnic ali sedežnic. Tisti, ki ste pri zimskih športih na približno moji ravni, veste kaj to pomeni za nas, ko je potrebno iz teh naprav skočiti oz. priti cel.
Imajo pa tudi super sankaško progo, možnost izposoje sank in druge opreme. Ter za najmlajše tudi trak.
Edino kar sem pogrešala (tudi lani) je kakšna igralnica, kjer bi se lahko s tamalimi malo zaigrala in pogrela. Sicer letos tega nisem toliko pogrešala, ker smo imeli blizu apartma, če si pa cel dan na smučišču z otroki pa bi to prav prišlo.
Sicer pa se smučišče razteza na skoraj celotnem območju istoimenske gore v središču smučarske regije Dolomiti Superski. Na gozdnatih pobočjih je približno 119 km smučarskih prog, od katerih jih lahko kar 90% zasnežijo s snežnimi topovi, kar podaljša sezono smučanja in nasloh je smučišče znano po dobrih smučarskih razmerah (tudi v toplih in sušnih zimah). Smučišče je obdano s 13 turističnimi mesti, najbolj znana so: Bruneck/Brunico, St. Vigil/San Vigilio (na sami progi), Olang/Valdaora, Reischach/Riscone, Rasen/Rasun, St. Georgen/San Giorgio i St. Lorenzen/St.Lorenzo.
Če iščete ideje za naslednje leto ali pa idejo za aktivne poletne počitnice, vam zelo priporočam obisk Kronplatza, sploh pa tole našo hiško v kateri smo preživeli cel teden.
In koliko nas je vse skupaj stalo?
Prevoz z vinjeto: 100 €.
6 dni karta: 600 €/za Uroša in Jaka (plus zame karte – vzela sem po vožnjah – npr. 10 voženj je 27 €).
Apartma: 1100 €.
Ostalo – hrana (hrana na smučišču ni predraga, pizza je tam okoli 12 €, šnicl in pomfri pa tam okoli 15 €).
Plus moj obisk trgovine Depot (kar pa zaradi svoje varnosti ne bi zapisala #hec).
Preberi tudi – 16 IDEJ ZA DOŽIVETJA OZIROMA DARILA ZA OTROKE
