Veliko mamic in na splošno žensk se po porodu in seveda po tem, ko so se odločile, da ne bodo več imele otrok sprašuje kaj je tista prava kontacepcija, ki bi bila za njih primerna. Tudi sama sem se že na začetku tretje nosečnosti spraševala kako se bom zaščitila, ko rodim.
Jemanje tabletk mi ni bilo nikoli blizu. Dejansko sem jih jemala res kratek čas v svojem plodnem obdobju. Pa še to zelo na začetku in iz preprostega razloga. Da se mi je popravila precej aknasta koža. Po prvem rojstvu sem si dala vstaviti mireno, vendar se nisem dobro počutila po vstavitvi. Tudi pri spolnem odnosu me je motila, enostavno sem jo čutila. Tudi sama vstavitev mi je bila tako boleča, da se še zdaj z grozo spominjam tistih trenutkov. Zato sem kar nekaj časa odlašala z odstranitvijo.
Seveda ima mirena tisti, zelo zelo dober stranski učinek, ki smo se ga nekatere ženske veselile. In sicer menstruacije dejansko ni. Na začetku sem res imela nekaj vmesnih krvavitev, ampak potem se je stanje normaliziralo in menstruacije nekaj let dejansko nisem imela. Kljub temu je moje počutje reklo, da je dovolj in sem se odločila za odstranitev.
Po odstranitvi sem se odločila za obroček NuvaRing. Na splošno sem bila zelo zadovoljna z njim. Seveda tudi priznam, da sem ga malo “zlorabljala”, kar pomeni, da sem si vstavljala enega za drugim, ko je bil čas dopusta. Da ni prišlo do krvavitve. V nekaj letih se mi je zgodilo mogoče 1x, da mi je padel ven. In celo 1x sem ugotovila, da imam očitno že cel mesec vstavljena kar dva obročka. In ne, ne me spraševat kako se je to zgodilo. Očitno stresno obdobje.
Ko sva se z Urošem odločila, da je čas za drugega otroka sva bila soočena z diagnozo neplodnost. Neznanega vzroka. Tako, da sem bila dejansko po drugi nosečnosti (ki je bila seveda posledica umetne oploditve) brez skrbi. Le zakaj bi se “zastrupljala” z raznimi tabletki in obročki, če se nimam za kaj? Ampak zgodila se je tretja nosečnost. In seveda sem že na začetku začela premišljevati o tem kakšno zaščito bova (oz. bolje rečeno bom) imela po tretji nosečnosti. Ker sem se že v preteklosti (po prvi nosečnosti) spogledovala s sterilizacijo, mi to ni predstavljalo kakšnega hudega stresa. Seveda sem malo potipala Uroša v tej smeri. Če bi bil on pripravljen kaj storiti v zbezi s tem. Npr., da bi šel on na vezektomijo – sterilizacijo. Pa seveda ni bil za. Niti nisem silila.
Odločitev mi je olajšalo tudi dejstvo, da sem imela predhodno že dva carska reza, kar je pomenilo, da bi mi v primeru odobritve vloge sterilizacijo opravili kar pri tretjem carskem. Seveda sem morala oddati vlogo. Vlogo sem oddala komisiji 1. stopnje za UPN (umetno preprečevanje nosečnosti). Na vlogi sem napisala, da ne želim imeti več otrok zaradi starosti in ker bo to že tretji carski rez in bi vsak nadaljnji predstavljal precejšnje tveganje zame (in seveda za otroka). Komplikacij pri reševanju vloge nisem pričakovala, glede na vse navedeno. Odgovor komisije sem prejela hitro in seveda je bil pozitiven. le tega sem potem imela s seboj pri carskem rezu, saj ti brez tega dokumenta posega ne smejo opraviti.
Po posegu sem sicer še nekaj časa čutila bolečine na oveh straneh jajčnikov, ampak sedaj po enem letu je vse kot prej. Imam normalne menstruacije (no, mogoče malo bolj močne – kar ne povezujem s sterilizacijo), normalno čutim ovulacijo. Zaenkrat sem zadovoljna s posegom in z mojo odločitvijo.
Ker pa dobivam vprašanja mamic na to temo, sem se odločila, da o sterilizaciji povprašam mojo osebno ginekologinjo Ireno Tonin, dr.med., spec. gin. in porod., ki mi je prijazno in z veseljem odgovorila na nekaj mojih vprašanj.
Kaj je sterilizacija?
Sterilizacija žensk in moških (vazektomija) je operativni poseg, s katerim pacientki omogočimo trajno zaščito pred nezaželeno nosečnostjo.
Kdo lahko zaprosi za sterilizacijo?
Za sterilizacijo lahko zaprosi vsak razsoden državljan Slovenije, ki je dopolnil 35 let.
Pogoje za sterilizacijo in vazektomijo opredeljuje Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Oseba, ki želi sterilizacijo naslovi vlogo na komisijo 1. stopnje za umetno prekinitev nosečnosti, ki poseg odobri, izvrši pa se lahko po 6 mesečnem čakanju, v katerem se oseba lahko premisli in na poseg ne gre.
Izjemoma komisija dovoli takojšen postopek, kadar druge vrste zaščite zaradi zdravstvenih vzrokov niso priporočljive in bi nezaželena nosečnost predstavljala znatno tveganje za zdravje ženske. Izjema so tudi ženske, ki bodo 3. rodile s carskim rezom. Takim se priporoča sterilizacija ob tretjem porodu s carskim rezom, saj je pri njih tveganje za zaplete v primeru še četrte nosečnosti večje.
Ali obstaja več metod sterilizacije? Meni osebno sta bili na hitro predstavljeni 2 metodi in sicer z prekinitvijo jajcevodov (če sem si prav zapomnila) in z odstranitvijo jajčnikov?
Sterilizacija je danes praviloma laparoskopski poseg, ki se opravi v splošni anasteziji. Skozi majhno zarezo v popku uvedemo kamero. V spodnji del trebuha se vstavi še dva ali tri instrumente, s katerimi se opravi sterilizacijo. Po posegu ima ženska na trebuhu 3 ali 4 šive. Med operacijo prekinemo jajcevoda oz. jajcevoda odstranimo. Na ta način prekinemo pot zreli jajčni celici v maternico, kjer bi se srečala z semenčico. Jajčna celica se izloči v trebušno votlino, kjer nato propade.
Poseg traja približno pol ure. Ženska po posegu ostane v bolnici še en dan na opazovanju. Če med in po posegu ni prišlo do zapletov, se lahko že po nekaj dneh vrne na delovno mesto.
Ustrezno narejena sterilizacija velja za eno najbolj zanesljivih vrst zaščite, saj so zanositve po sterilizaciji zelo redke.
Sterilizacijo lahko opravijo v ustrezno opremljenih ustanovah na osnovi napotnice, ki jo izda izbrani ginekolog.
Sterilizacijo lahko opravimo na dva načina.
Pri prvem načinu lahko jajcevode le prekinemo. To lahko dosežemo na različne načine. S posebnim instrumentom kirurg koagulira jajcevode in na ta način prekine pot jajčni celici, da bi se srečala z semenčeco. Jajcevode lahko prekinemo tudi z šivom ali pa nanj namestimo kovinsko sponko.
Zadnje čase pa svetujemo in se odločimo raje za odstranitev jajcevodov oz. tubektomijo. Po zadnjih raziskavah naj bi rak jajčnikov izviral iz celic jajcevodov, zato v primeru tubektomije (odstranitev jajcevodov), sterilizacija poleg kontracepcije predstavlja še preventivni poseg pred pojavom raka jajčnika.
Pred leti se je v Sloveniji opravljala še ESSURE sterilizacija. Njena prednost je bila v tem, da je postopek manj invaziven, saj pri tej metodi s posebnimi vodili skozi nožnico in maternični vrat pristopimo v maternično votlino in v začetne dele jajcevodov vstavimo posebne mikrovložke, ki povzročijo zaporo jajcevodov. Poseg je bil ambulanten in ni zahteval anastezije. Zaradi poročil o neželenih učinkih pri ženskah steriliziranih s to metodo je Ameriška agencija za hrano in zdravila naročila dodatne raziskave o varnosti te metode in zato se trenutno te metode ne izvaja.
Stranski učinki sterilizacije?
Stranskih učinkov sterilizacije praktično ni. S sterilizacijo ne povzročimo nikakršnih hormonskih sprememb. Menstruacije se ne spremenijo, želja po spolnosti in občutki ob njej ostanejo nespremenjeni. Sterilizacija tudi ne pospeši sprememb, značilnih za menopavzo. S strilizacijo zdravnik namreč prekine le prehodnost jajcevodov, delovanje jajčnikov in menstrualni cikel pa ostaneta nemotena. V jajčnikih še naprej dozorevajo jajčeca in nastajajo ženski spolni hormoni, ki potujejo po krvi in delujejo enako kot pred sterilizacijo. Po posegu ima ženska še vedno ovulacije in menstruacije, le jajčece in semenčice se ne srečajo in zato oploditev ni možna. Tudi menopavza, kjub posegu poteka nemoteno, ko nastopi čas zanjo. Strah, da bi sterilizacija vplivala na zmanjšanje libida, menstrualni cikel in menopavzo, torej ni potreben.
Zapleti sterilizacije so torej redki. Lahko so posledica anestezije ali pa samega posega. Kot po vsakem kirurškem posegu so tudi pri sterilizaciji možni: omotica zaradi splošne anastezije, krvavitev, vnetje, bolečina, oteklina, hematom, zapoznela krvavitev…
Nasploh je zapletov med in po sterilizaciji manj kot 2%.
Ali je nosečnost po sterilizaciji še možna?
Vkolikor bi se ženska po sterilizaciji odločila za ponovno nosečnost, je leta možna izključno z biomedicinsko pomočjo, z IVF postopki, kjer ženski v maternico vstavijo v labotatoriju oplojeno jajčno celico.
Pa še to!
Ko govorimo o zaščiti, ne smemo pozabiti, da se ljudje pri spolnih odnosih zaščitimo pred neželeno nosečnostjo in pred spolno prenosljivimi boleznimi. Sterilizacija zaščiti le pred nosečnostjo, ne pa tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi.
Toliko je o sterilizaciji povedala dr. Tonin. V kolikor imate pa še kakršnokoli vprašanje v zvezi z omenjeno tematiko, pa kar vprašajte. Obe bova z veseljem odgovorile.
p.s.
Se pa velikokrat kolegi in kolegice pošalijo, da naj le paziva, da ne bova imela kmalu še enega. Na tovrstna zbadanja jim vedno odgovorim:”Žal ne bo nič, smo se dali precvikat!” In potem vsi brez izjeme pogledajo Uroša in začnejo glasno ploskat (ženske), moški pa prikimavat z glasnim:”Bravo, stari! Svaka ti čast!” In potem, ko jim pojasnim, da ni potrebe po aplavziranju Urošu, ker sem se precvikat dala JAZ, ne dobim nobene “pohvale” v obliki čestitk in vzklikov. A ni to zanimivo?!? 😉
