Nisem ravno pristaš pobegov na morje v zimskem času, ker v vseh letnih časih uživam. In zima se mi zdi primerna le bolj za zimske dogodivščine.
Ampak ta vikend je kazalo na res lepo vreme in odločili smo se, da skočimo z našim predelanim kombijem kar v kamp na morje.
Sicer se ponavadi kampi odprejo tam okoli velikonočnih počitnic, so pa tudi kampi, ki so odprti celo leto. In eden izmed takih kampov je tudi kamp Omišalj.
Naj za začetek povem, da sama nisem vešča zimskih športov. Ne znam drsat (v prvem poskusu v osnovni šoli sem si zlomila roko), ne znam smučat (tudi v osnovni šoli zlomila nogo na domačem “smučišču”) in ne znam bordat. Ok, mogoče bi za to zadnje lahko rekla, da malo pa znam. Se učim že nekaj let, tistih par dni v letu, tako, da sem lahko ponosna nase. Malo manj je sicer ponosen name Uroš (učitelj bordanja in smučanja), ker pač misli, da se bom že prvi dan naših počitnic skoraj da ne prijavila na kako prvenstvo. Saj veste, domače učit pač ni lahko. Oz. še hujše jih je poslušat kako ti dajejo navodila.
Ampak grem pa vseeno z veseljem na zimske počitnice. Samo, da se gre kam ;).
In ko se naveličam biti samo varuška (ja, precej hitro je to, dan ali dva), se tudi sama odločim, da si bom nadela buce in bord. In vedno (ampak res vedno) rečem: “Mater je fajn, kam gremo naslednji vikend, ko pridemo domov?” No, ta vikend še sicer ni prišel na vrsto (saj veste, lajf happens).
Že dolgo sem si želela videti predbožični Dunaj. Sicer sem na Dunaju že bila, a ne pozimi.
O obisku Dunaja smo se doma pogovarjali že kar nekaj časa, pa je vedno nekaj prišlo vmes. Naša želja je bila predvsem peljati mlajši dve v živalski vrt. 19. novembra pa se nam je končno vse poklopilo in smo se zgodaj zjutraj odpeljali proti Dunaju.
Ja, vsi starši imamo občasno že dovolj igrač, saj ležijo vsepovsod. In ko jih vsakodnevno mečemo zvečer na kup ali se celo spotaknemo ob njih, si zabičamo, da ne kupimo nobene igrače nikdar več (ok, saj vsi vemo, da temu ni tako, ne?).
Pri nas doma seveda bodo igrače za letošnja darila (tako pač je), tako da tole so samo ideje in nikakor ne stroga naravnanost proti igračam.
Jasna Chalet Resort sem že nekaj časa spremljala na Instagramu ter vizualizirala jutranje sedenje ob jezeru s fotoaparatom in kavo v roki. Nisem jutranji tip, ampak za dobro fotografijo naredim marsikaj, tudi zgodaj vstanem;).
Ob jezeru Jasna* je nastalo že morje spektakularnih fotografij marsikaterega profesionalnega in tudi malo manj profesionalnega fotografa. Sicer pa na tej prestižni lokaciji ne rabiš biti dober fotograf, da posnameš fantastično fotografijo. Voda turkizne barve, pogled na Julijske Alpe (po možnosti še malo zasneženi vrhovi ali oviti v meglo), nekaj lepih oblačkov, …
In ker se vizualizacija brez akcije ne more uresničiti, je bilo treba narediti korak in se odpraviti v Kranjsko Goro v Jasna Chalet Resort. Kljub vsemu je lažje posneti jutranje fotografije kraja, ki si ga želiš na fotografiji, če dejansko prespiš na mestu samem, kot pa da se voziš še nekaj časa do tja.
Malo šale, malo resnice.
Dejansko pa je naša družinica noro navdušena nad Kranjsko Goro že nekaj let. Pozimi jo obiščemo zaradi smučanja, bordanja, teka na smučeh, sankanja (jaz obožujem hojo po zasneženi poti in naravi proti Tamarju), poleti pa radi kolesarimo in če je temperatura primerna, se osvežimo v jezeru ali celo v potoku Pišnica ali reki Savi Dolinki (no, namočimo noge). Tako kot se v današnjih časih reče: “Kranjska Gora pač ima en tak good vibe!”
Prav poseben “vibe” pa ima zagotovo Jasna Chalet Resort. Sploh, če si obiskovalec, ki ceni kakovostno preživeti čas v stiku z naravo.
Jasna Chalet Resort je projekt, ki je zorel kar nekaj let (in še vedno dozoreva) v glavi lastnika in vizionarja Dominika S. Černjaka. Projekt se uradno imenuje revitalizacija Jasne. Gospod Dominik nam je razložil, da se je revitalizacija Jasne s ciljem izgradnje alpskega letovišča Jasna Chalet Resort začela že leta 2015 z vizijo ustvarjanja vzorčnega primera trajnostno usmerjenega integriranega turističnega produkta na tako izjemni lokaciji v skladu s slovensko strategijo razvoja turizma. Zastavili so si cilje z namenom združevanja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine mikro in makro lokacij v enovit turistični produkt.
Gospod Dominik nam je tudi razložil, da so pri obnovi objekta ob jezeru Jasna, ki ga sicer sestavlja osem luksuznih apartmajev v velikosti od 58 do 120 kvadratnih metrov, reciklirali obstoječ lesen opaž. Prav tako so pri izolaciji stavbe uporabili slovensko ovčjo volno, odtis ogljikovega dioksida pa zmanjšujejo z ogrevanjem z ledeniško vodo.
Rešili so tudi star bor na pomolu oziroma ga ohranili ter zgradili naravni habitat za ribe, žabe in račke na mirnem delu obale jezera Jasna. Sama sem navdušena tudi nad tem, da okolice ne kosijo v času največjega razcveta rastlin, saj s tem pomagajo pri ohranjanju čebel. Nepokošena trava pa ohranja tudi druge žuželke, da se lahko skrijejo vanjo (pri ureditvi okolice sodelujejo z Botaničnim vrtom Ljubljana, z roko v roki pa sodelujejo tudi z lokalnimi naravovarstveniki).
Kot omenjeno zgoraj je objekt Jasna Chalet Resort sestavljen iz osmih luksuznih apartmajev v velikosti od 58 do 120 kvadratnih metrov. Le ti so sestavljeni kot družinska gnezda. Kar pomeni, da je bistvo apartmaja v osrednjem skupnem prostoru. V splanicah ni televizij, ravno zaradi poudarka na druženju. Vsi apartmaji imajo velika okna z možnostjo izhoda na teraso ali balkon ter s pogledom na jezero in vrhove Julijskih Alp. Vsi apartmaji so polni zgodovine, kar pomeni, da ima vsak od apartmajev na eni izmed sten v celoti na zidu poslikavo povečane stare razglednice z jezera Jasna. V času priprave projekta so razglednice kupovali na dražbah ali na spletu, le te pa na stenah stanovanj predstavljajo notranjo galerijo obdobja Jasne od leta 1904 do 1934 – to je bilo prvo zlato obdobje turizma na Jasni.
“Na obali jezera Jasna je več kot stoletna zgodba o razvoju turizma v Kranjski Gori, ki so jo prvi obiskovalci Jasne napisali po letu 1902, ko se je odprl hotel Razor, prvi hotel v Kranjski Gori. Že leta 1929 so za njih in njihove prijatelje zgradili bazen kraljeve družine z dvižnim dnom, 20 kabinami za preoblačenje, zasebno restavracijo in, kot pravijo, Chalet – kraljevo zasebno lovsko sobo in apartma. Ta opis pišem v največjem izmed apartmajev, ki je tudi nekdanji kraljevski apartma, kjer se v jedilni mizi skriva prava biljardna miza in kjer vas za kuhinjsko steno diskretno vabi velika zasebna infrardeča savna, da oživi telo in duh po raziskovanju okoliške narave,” pravi gospod Dominik.
Naš apartma je imel v zgornjem nadstropju še galerijo, kjer sta se čez dan mali dve zabavali po svoje (glej na fotki), midva pa sva si zvečer (ko so otroci zaspali) v tem posebnem prostoru privoščila zmenek – dejansko pod zvezdami :). Sicer pa smo imeli na voljo kar sedem ležišč, zakonsko posteljo v spodnjem nadstropju, dve zakonski in eno enojno pa v zgornjem nadstropju. Ampak smo se tako kot ponavadi skoraj vsi stiskali na eni (razen najstnik je imel kar zase celotno spodnjo splanico). V apartmaju smo imeli na voljo tudi hladilnik z zamrzovalnikom ter pomivalnim strojem.
Jasna Chalet Resort pa ni samo nastanitev v luksuznih aparmajih s pogledom na smaragdno vodo in prekrasne gore, Jasna Chalet Resort je koncept, ki vas vabi nazaj k sobivanju z naravo. Namen njihovih posebnih programov, ki jih nudijo je, da vas sprostijo in hkrati očistijo s pomočjo čarobnega sveta narave, vas povežejo s samim seboj in vašimi najbližjimi s pomočjo osnovnih elementov – vode, zraka, zemlje in ognja. Nekaj programov, ki jih izvajajo v objemu neokrnjene narave so: digitalna detoksikacija (ime pove vse, kajne?), spoznavanje narave (na temo: spoznajmo živali, gozd, … naučimo se preživeti v naravi, …), športni programi, čiščenje telesa (zdrava prehrana, postenje, joga, …).
Ena izmed bolj zanimivih dogodivščin, ki bi se jo oba z Urošem rada udeležila pa je zagotovo tudi Gin tonik delavnica – menda njihova redna delavnica – na katero upava, da bova naletela pozno poleti, ko se ponovno vračamo. Takrat bomo tudi definitivno preizkusili supanje na jezeru (supe si lahko izposodite tudi na mestu samem). In izkoristili možnost najema električnih koles, za kar se sedaj nismo odločili, ker je resnično lilo kot iz škafa na dan, ko smo imeli rezervirana kolesa.
Na povezavi – klik – lahko preberete kako so uživale moje prijateljice in kolegice blogerke, ki so obiskale Jasno Resort Chalet skupaj s svojimi družinicami jeseni lansko leto.
Sicer pa kot pravi gospod Dominik je revitalizacija Jasne res dolgotrajen projekt, ki ga čaka še marsikateri izziv. Zaenkrat pa imajo v načrtu v kratkem postaviti postajališče za avtodome, točko s samopostrežnim sladoledom (na princip all you can eat) in še marsikaj, kar pa naj ostane skrivnost in zate, dragi bralec, izziv, da se večkrat ustaviš pri njih.
Tudi zato, ker vam okolica jezera Jasne predstavlja največje otroško igrišče v Sloveniji – povsod lahko najdeš igrače kot so kamenčki, zemljo (tudi blato), vejice, vodo, neskončno zanimivih potk, ….
Ravno to poimenovanje “največje otroško igrišče v Sloveniji” me je fasciniralo, saj smo sami ujeli ne preveč privlačno vreme za počitnikovanje in pohajkovanje po okolici jezera Jasne. Pa mi je nekako ravno gospod Dominik odprl oči, saj mi je dejal, da je bistvo njihovih programov ravno v tem, da se ne gleda na vremensko napoved. V vsakem vremenu se da raziskovati in občudovati naravo, tudi in predvsem z otroki. Le če jim bomo dali priložnost in možnost. In v tem je bistvo celotnega koncepta Jasna Chalet Resorta.
Svoje navdušenje nad nekajdnevnim bivanjem v Jasni pa lahko zaključim s pomembnim sporočilom in staro modrostjo Andov: “Življenje je popolno in vse je povezano z vsem. V tej čudoviti sestavljanki ne sme manjkati niti košček, da se ne bi porušilo občutljivo ravnovesje. Nič ni samoumevno in nič ni nepomembno. Vse se med seboj dopolnjuje.”
*Jezero Jasna je umetno nastalo jezero. Po letu 1892 so namreč zaradi uničujočih povodenj v soteski Baba ob cesti na prelaz Vršič zgradili pregrado na Pišnici, s čimer se je nivo hudournika dvignil, tako da je za njo nastalo manjše umetno jezero. Sama sem vedno mislila, da je jezero dobilo ime po kakšni lepi gorenjski mladenki, a se je izkazalo, da temu ni tako. Na jezeru so se menda radi hladili češki turisti in ker je bila voda vedno kristalno čista se je prijelo in obdržalo ime Jasna. Sicer pa so kopališče ob jezeru uredili že leta 1911.
Še čisto malo in zimske počitnice bodo tu. Še vedno čakamo na sneg in še vedno upamo, da ga bo letos sploh še kaj zapadlo. Mi smo imeli v decembru že drugič srečo z novozapadlim snegom in tokrat smo ga doživeli v osrčju Pohorskih gozdov, na Rogli.
Lansko leto smo Roglo obiskali kar nekajkrat, predvsem za vikend, saj je naša Jerca zelo navdušena borderka in na Rogli je proga idelana za male borderje in smučarje. Vsaj tako prvi Uroš, ki je učitelj smučanja in bordanja in mu v tem popolnoma zaupam.
Tokrat pa smo se odločili za obisk Rogle kar za 2 dni. Za svoje bivanje smo si izbrali Gostilno Smogavc.
Rada imam vse, kar je malo posebno, živo, pisano in predvsem drugačno. Pa to že od kar pomnim. Vem, da sta mi mama in brat v srednji šoli večkrat rekla, da to samo zato, ker želim izstopati. In da ko mi je mami vrgla ene res super kulske hlače v smeti, sem šla v smetnjak in sem jih ven potegnila. In to ne enkrat. Mogoče res rada izstopam, mogoče imam pa le rada malo drugačne stvari. Ne vem in se v to niti ne poglabljam. Pač taka sem. Še vedno.
Tako mi tudi vedno pade v oči tisto, kar je nekaj posebnega, živega, pisanega in lepega (zame, seveda). In po sprehodu v Kranjski gori, kamor smo začeli zadnje čase zahajati, mi je najprej padla v oči prekrasna trgovinica z unikatnimi izdelki sredi Kranjske Gore, Trgovina Židana marela.
Rada pečem. Enostavno ne morem, da ne bi. Sicer se je moja peka malo ustavila zadnje leto, saj je najmlajša precej zahtevna in tudi letanje okrog zdravnikov in specialistov zahteva davek na počutju in razpoloženju. Ampak se počasi vračam na stare tirnice. In strašno uživaaaam …
Pred nekaj leti mi je prijateljica, ki tudi rada peče, predstavila društvo Sladki nasmehi ter mi predlagala, da se jih pridružim. Seveda jo nisem mogla zavrniti, saj je to dobrodelno društvo, ki z več kot 100 tortopeki po vsej Sloveniji otrokom v stiski s tortami in sladicami čara sladke nasmehe. Pečemo za bolne, revne in otroke s posebnimi potrebami, saj le ti potrbujejo še posebej veliko lepih spominov. Spletna stran društva se nahaja tu http://www.sladkinasmehi.si/o-nas.html, najdete nas pa tudi na Facebooku pod imenom Sladki nasmehi. In z največjim veseljem sprejemamo tudi nove članice in seveda tudi člane.
Od 28.-30.9.2017 se je odvijala v Kopru Sladka Istra, mednarodni dan sladic in sladkih izdelkov. V tematskih sklopih so se predstavljali in prodajali sladki izdelki Istre, Slovenije in tujine. Seveda Sladki nasmehi niso mogli zamuditi takega edinstvenega dogodka.
Ker že nekaj časa nisem nič spekla za društvo, sem morala nekaj doprinesti tudi sama. Nekaj malega sem napekla sladic, s še večjim veseljem pa sem se udeležila dogodka kot “prodajalka” prostovoljka na stojnici Sladkih nasmehov.
Naša stojnica, polna dobrot, je privabila veliko obiskovalcev, ljudje so bili navdušeni nad sladkimi kreacijami punc. No, še sama sem bila navdušena. Kaj ne bi bila…poglejte samo tole npr.:
Društvo je organiziralo tudi otroške delavnice, ki so potekale v znamenju vznemirjenja, veselja in iskric v otroških očeh, “Rozike” smo bile ob koncu vikenda zadovoljne in hvaležne, da smo predstavile poslanstvo društva kot smo si zamislile in z nekaj sredstvi več, s katerimi bomo lahko pomagale otrokom v stiski.
Seveda pa tudi upamo, da se nam kateri navdušen obiskovalec oz obiskovalka Sladke Istre pridruži na poti našega poslanstva.
Več o Sladkih nasmehih na samem linku.
Ker me je življenje samo prisililo (ali pa sem pač tak tip ženske), da ne bo šlo samo z navadno službo, kjer odsediš tistih 8 ur za računalnikom in delaš po željah in ukazih nadrejenih, sem se začela že nekaj časa nazaj spogledovati z idejo, da bi tudi sama nekaj počela, kar me resnično veseli in da bi od tega tudi živela oz služila denar, sem začela aktivno brati vse, kar je povezano s podjetništvom, ženskami, mamami in dekleti, ki imajo poleg službe še hobije, od katerih dodatno služijo denar ali pa so celo pustile službe in se samozaposlile. No, nekatere so bile v to prisiljene, saj danes ni lahko dobiti službe. Druge pa pač ne želijo več delati za druge, …
Že nekaj časa spremljam Ajdo Zorko, ki ima v lasti podjetje 1000 besed. Pod tem imenom jo tudi najdete na Facebooku in Istagramu. Ajda organizira različne delavnice v zvezi s fotografiranjem izdelkov in testira telefone oziroma njihovo sposobnost fotografiranja. Njeno delavnico Fotkanje izdelkov brez profesionalne foto opreme imam na listi želja že nekaj časa.
In kot nalašč sem pred tedni opazila njeno reklamo za dogodek, ki ga je organizirala prejšnji teden v četrtek. Dogodek imenovan Brezplačno profesionalno fotkanje podjetnic je organizirala z namenom, da mlade podjetnice dobijo svojo profesionalno fotografijo zastonj. Profesionalna fotografija je še kako pomembna, saj jo potrebuješ kot podjetnik, da se predstaviš na družabnih omrežjih, na svoji spletni strani ali v medijih. Na začetku samostojne poti je potrebno velik vložek in za samo fotografiranje denarja zmanjka.
Ker pa je Ajda sama podjetnica, še kako razume druge, ki so na isti poti in tako se je odločila, da pomaga so –podjetnicam. Vsaka od udeleženk je po dogodku prejela eno profesionalno fotografijo po izbiri.
Sliši se prelepo, da bi bilo res, kajne? Seveda takega dogodka ne bi smela zamuditi …čeprav moram priznati, da sem kar precej časa premišljevala in omahovala, saj konec koncev še nisem podjetnica. In tudi malo me je zavirala moja samozavest: »Le kaj boš pa ti tam? Saj še nimaš nič konkretnega za pokazat…ostale bodo najbrž že izkušene in bo smešno…itd itd…«. No, pa sem se vseeno odločila in si mislila: »(saj veste kaj..tista beseda na J…ga), kar bo pa bo. Če želim uspeti in kaj narediti, bom morala tudi čez take občut.ke ..« Torej sem se prijavila…
Dogodek se je odvijal pred gradom Grm v Novem mestu. Bilo nas je 50. Po začetnem zadržanem vzdušju, se je dogodek razvil v pravo zabavo. Za profesionalni make – up je na željo udeleženk poskrbela Anamarija Janežič iz Beauty spa center za nego obraza in telesa – Anamarija Janežič, frizuro pa uredila Renata Peterle iz Frizerstva R v Novem mestu. V kolikor si je katera želela izposoditi unikatni nakit, si ga je lahko izposodila pri Papirnica Lili. Veliko punc se je odločilo tudi za poslikavo z belo kano. Za svetleče okraske (večinoma) na roki sta poskrbeli zabavni sestri iz Belana – bela kana – poslikava telesa. Da se pa ozračje ni preveč umirilo, je skrbela vedno naspidirana Sanela Zukanović iz Sportas Sportas.
Ena moja fotka z druženja z zelo simpatično podjetnico Uršo Šinkovec Lamut, ki deluje pod imenom BESEDOKVAČKA.
Bilo je super in ni mi žal, da sem premagala sebe in strah in se zapeljala na prekrasen izlet do Novega mesta. In še to: bil je edini dan v tednu, ko je sijalo sonce …torej? Že to veliko pove…
In kot je napisala Sanela dan po dogodku: »Ajdin dogodek, kot mu rečem jaz, je bil skupek dobre volje, druženja, mreženja, spodbujanja, novih poznanstev in novih idej…
Ajdo najdete na facebooku https://www.facebook.com/AjdaZorko1000besed/ in na https://www.facebook.com/fotkam.si/, lahko pa si pogledate njeno internetno stran na tem naslovu http://www.fotkam.si/.
