V naši družini, se poleg tega, da se imamo zelo radi, tudi veliko prepiramo. Seveda je največrat srž problema pri vzgoji. Biti dosleden in biti vzor se mi zdita trenutno največja težava pri nas.
Sploh kar se tiče uporabe elektonskih medijev.
Z Urošem morava biti dosledna takrat, ko Jaku prepoveva vse elektronske medije. Saj kot zgleden najstnik ne spusti niti minute, da ne bi “težil” z vprašanji kot je: “Ali lahko igram igrice?!?! prosim? Prooosiiim?! Prooooosiiiiim?!?!” In seveda včasih pač popustiš, ker … ali nimaš več energije, volje,.. si utrujen, imaš druge skrbi, itd… Se zavedava, da je to strašna napaka, pa se nama vseeno kdaj pa kdaj to zgodi. Potem pa je tukaj vzor. Vzor … to je pa še težje. Ker konec koncev oba kar precej časa prežviva na telefonu ali računalniku in če Jaku prepoveva vse elektronske medije, se kaj hitro zgodi, da dobiva pred nos: “Vidva pa non stop visita na telefonu ali računalniku!” In seveda nama ne preostane drugega kot da ali odloživa telefon oziroma spustiva tipkovnico in sva dober zgled. Se pa tudi zgodi (priznam), da rabiva mir (ali bolje rečeno, paše nama mir na računalniku ali telefonu) in rečeva:”O.K. Pa pojdi na računalnik za pol urce!”
Jaka sicer trenira nekajkrat na teden, v prostem času se druži s prijatelji zunaj, z Urošem gresta tudi velikokrat na kolo, pozimi na smučke, … tako, da mu gibanja ne primanjkuje. Pa še vedno se mi zdi, da za tehnologijo ostane vse preveč časa.
Ja, se dostikrat zgodi, da nisva starša, katera bi naju lahko razglasili za starša leta. Daleč od tega. In ker imam jaz velikokrat slabo vest (pri Urošu tega ne zaznam preveč), poskušam najti neko ravnovesje. Z drugačnim druženjem kot pa z ležanjem na kavču (in z vsak svojim telefonom v roki). In eden izmed načinov druženja je tudi igranje družabnih igric. Kadar pa ima Jaka prepoved vseh elektonskih naprav, pa seveda sam da takoj pobudo za igranje le teh. Namreč sam se zelo rad igra družabne igre. Katerekoli.
Seveda mora pri vsaki družabni igrici sodelovati tudi Jerca. Malo navija, malo šteje karte, vrže kakšno kocko namesto katerega, itd… In malo nagaja.
Jesenski in zimski večeri pa so sploh strašno primerni za igranje in druženju ob igranju družabnih igric. Nas povezujejo in združujejo. Konec koncev si otroci le želijo preživeti čim več časa z nami, starši. Predvsem na sproščen, igriv način. In to je več kot idelana priložnost, da jim damo to, kar si želijo.
Družabne igrice so tudi eden temeljnih načinov učenja in razvijanja telesnih in miselnih sposobnosti. Urijo možgane, urijo spomin ter urijo spretnost prepoznavanja vzorcev.
Menda vsako leto izide na novo okoli 7000 novih družabnih iger. Katere družabne igre lahko igrate z vašim otrokom, glede na starost, pa si lahko preberete v zapisu Anje na njeni strani Maminamaza.si.
Mi se zadnje dni igramo igrico Tik Tak Bum. In glede na naš temperament družine le to ne poteka preveč mirno. Se tudi prepiramo. Ampak ne prehudo. Le goljufati ne moremo (kar rad dela predvsem Jaka), saj smo časovno omejeni in niti ni časa. 😉
Veliko različnih družabnih iger (kot tudi Tik Tak Bum) lahko najdete na spletni strani www.dexyco.si.
