Doma imamo najstnika, 12 letnega Jaka in 2 in pol letno malčico Jerco. Kar pomeni, da sta oba ravno v obdobju, ko ne slišita in ne poslušata najbolje.
Posledica tega je, da vse prevečkrat dvignem glas nad njima. No, pa ne samo nad njima, zraven jih slišita še pes in mačka. Tudi moža občasno ne izpustim.
Kljub temu, da sem trenutno doma z Jerco oziroma mogoče ravno zaradi tega, naše stanovanje nikoli ni pospravljeno. Vsaj ne tako, kot si včasih predstavljam v svojih najlepših sanjah.
Ta teden je bil pri nas kaotičen. Ne vem ali je vpliv lune, mojega počutja ali pa smo le taka družina. Najbrž mešanica vsega trojega.
Jerca najde v vsakem možnem kotičku kakšno “igračo”, ki temu sploh ni namenjena, jo privleče na sredo dnevne sobe ter se s tem zaigra tisti dve minuti. In ko si zaželi novih izzivov, enostavno pusti vse sredi sobe ter se odpravi po nove igrače. Ker se mora tudi ona že naučiti, da se stvari pospravljajo za seboj, ji seveda večkrat lepo ponovim, da naj najprej pospravi tiste, s katerimi se je prenehala igrati (poleg tega moramo tudi paziti, ker se velikokrat zgodi, da kakšno igračo zgrize tudi psička ali pa jo mačka zavali pod kavč). Moje prošnje in mili ukazi ponavadi ne zaležejo. Takrat uporabim malo višji in strožji glas. Ampak tudi to včasih ne zaleže. Tako sem ji ta teden na robu živčnega zloma rekla, da jo bom dala sedet v kot, če ne naredi tega, kar sem ji rekla. Njen odgovor je bil:”Ja, mami, daj me sedet v kot!”
Seveda me je malo šokiralo in sem kar ignorirala njene besede. Ampak punca se ni dala, začela je hoditi za mano in ponavljati:”Mami, v kot me daj!” “Ja, pa pojdi sedet v kot!!” sem ji jezno rekla. Jerca je z navdušenjem sedla v kot in čakala. Vmes si je pela, ploskala in se smejala. Zraven pa jo je spodbujal še njen bratec. Ki mu je bilo seveda to bolj zabavno kot pa učenje.
No, sem si mislila. Pogorela si na celi črti.
Ko je bil Jaka toliko star (in še malo več) sem ta način kaznovanja uporabila večkrat. Ampak njemu ni bilo zabavo. Jokal je in se upiral.
Med mojima prvojorencem in drugorojenko je kar nekaj let razlike. In tudi moje vzgojne metode so se medtem precej spremenile. Čisto v resnici ne bi dala Jerce sedet v kot. In še danes mi je žal, da sem Jaka dala kdaj takole sedet (za kazen). In ker za nazaj težko karkoli spremenim, lahko sedaj naredim drugače. Reagiram drugače. Se obnašam drugače.
Ko je preveč naporno, priznam, se ne brzdam toliko, kot bi se morala. Ampak se učim. In tako sedaj tudi večkrat malo zadiham (mogoče sama pri sebi izpustim kakšno sočno), nato pa poskušam drugačno taktiko. Poskušam jima predati določeno odgovornost za stvari, ki jih glede na starost in zrelost že zmoreta sama. Ker vem, da jima s tem sporočam, da jima zaupam, s tem pa jima posledično razvijam njuno samozavest in občutek odgovornosti.
V tem tednu sem od prijateljice blogerke Danijele, ki piše blog Mami na off, na preizkušnjo prejela Philips PowerPro aqua 3v1 pokončni sesalec.
Na začetku me je sicer kar malo panika, kako bom imela čas preizkusiti sesalec, stestirati vse njegove lastnosti. Ampak že ko sem ga sestavila in prijela v roke, sem videla, da bo ta super lahek in enostaven za uporabo 3 v ena sesalnik ravno pravšnji zame. Nisem si pa mislila, da bo strašno zanimiv tudi za Jaka in Jerco. Že pri odpiranju škatle je bil Jaka prvi zraven. Takoj mi je prišlo na misel, da je to idealna priložnost, da preizkusita sesalnik tudi otroka. Ter da Jaka po uporabi vprašam za njegovo mnenje.
Jaka je z veseljem posesal svojo sobo, Jerca pa je z ročnim delom sesalnika posesala med knjižnimi policami. Seveda sem bila ob tem rahlo na trnih, saj me je malo le skrbelo, da ga ne bo kateri od njiju vrgel po tleh po končanju dela, ampak skrb je bila odveč. Oba sta bila zadovoljna in ponosna na svoje opravljeno delo. Jaka se je še sam javil, da posesa tudi avto.
Jaz pa sem bila tudi zadovoljna, saj sta bila oba otroka po opravljenem delu brez kakšnih napadov, ki bi klicali po pozornosti staršev.
Že Danijela mi je zaupala, da ji je bil sesalec strašno všeč, ker je primeren za vsakdanjo uporabo, brez kablov, lahek ter omogoča sesanje in brisanje vseh površin s čistili ali brez. In moram priznati, da se strinjam z njo. Posesa tudi mačje in pasje dlake. Najbolj pa mi je všeč, ker je res lahek in lahko sesam z eno roko. Saj vse mamice veste, kako je, če dojenček ali malček potrebuje vašo pozornost in ga morate tudi med gospodinjskimi opravili nositi na enem boku?
Sprašujem se samo, kako bo zadovoljna s taistim sesalcem blogerska kolegica Maja, ki ustvarja pod imenom Mami z načrtom. In ki ga trenutno preizkuša.
“Maja, izzivam te, da se lotiš pospravljanja skupaj s tremi puncami. Na razpolago imate le 60 minut! In nikar ne pozabi deliti fotografije prej in potem!”