Ko pišem tale post, gledam svoje roke in ja, niso več gladke kot dojenčkova koža. Nagubane so. Res je, da slabo skrbim za svojo kožo, ampak mi vseeno ni vseeno. Očitno pa ne toliko, da bi vstala in si namazala roke s kako anti age kremo.
Ko sem prvič zanosila pri tridesetih sem se počutila mlada. Pa tudi nihče mi ni dal toliko let, koliko sem jih dejansko imela. Vedno so mi dali kakšnih 5 let manj. Zdaj takih pripomb ne dobim več. Res je, da nimam nekega hudega družabnega življenja ob treh otrocih, dveh mlajših. Pa vseeno. Iz hiše še vedno grem. A kakšnih pripomb o moji mladosti ni slišati.
Ko sem poskušala zanositi malo pred štiridesetim se tudi nisem še dosti obremenjevala s svojo starostjo. Vse dokler nisem stopila do dr. Reša, ki me je vodil skozi umetno oploditev. Vedno, ko je pogledal v moj karton in videl moj EMŠO mi je dal vedeti, da moje telo ni več mlado. Za zanositev pa sploh ne. Predavanje o degeneraciji celic in morebitnih komplikacijah pri tej starosti v času nosečnosti in vplivih na plod sem poslušala malo megleno. Ker sem se dejansko počutila mlado. Vse sem dejansko vedela, ampak nisem hotela o tem razmišljati.
Po treh letih prečutih noči, stresa zaradi bolezni in obiskovanja bolnic z Jerco pa priznam, da sem se počutila že fino čez štirideset. Včasih prav že za v pokoj. Ampak zgodila se je Jagoda in seveda mi je bila prva stvar, ko sem zagledala dve črtici: “Šit, kaj bodo pa ljudje rekli? Tako stara pa noseča?” Včasih sem s kotičkom očesa opazovala ljudi ali me bodo kaj čudno gledali, ko hodim visoko noseča z že majhnim otrokom naokoli. Pa sem si vedno oddahnila. Očitno tako zelo grozno stara le ne zgledam.
Otrokom res ni važna starost staršev, je pa važno koliko si fit in koliko živcev premoreš. Pravijo, da starejši kot si, slabše živce imaš oziroma manj potrpljenja do otrok. Pri meni to ne bo veljalo. Z leti sem se kar naučila ostati mirna. Seveda to ne pomeni, da ne znorim 10x na dan. Seveda znorim. Ampak mislim, da bi mlajša jaz znorela ob takem tempu in direndaju velikokrat več.
Ja, čeprav se dolgo nisem obremenjevala s starostjo, pridejo trenutki, ko me to precej zamori. Zamori me, ko gledam oglase za delovna mesta, kjer vsi vabijo mlade v svoj mladi kolektiv (to pomeni, mlade tam do tridesetega ali petintridesetega). Zamori me, ko gledam mlade mamice na Instagramu in vidim kako fit in brez gubic so. Zamori me, ko srečam koga in si mislim, joj, zdaj me bo pa videl brez IG filtra in vso to mojo zgubano in utrujeno kožo.
Sem vesela, da so to le trenutki, ki hitro minejo. Minejo, ker jih odmislim. In raje pomislim na to, kako sem lahko srečna, da imam topel dom, zdrave otroke, da imam sama zdravje, … in predvsem, da imam smisel za humor. Oziroma, da imamo vsi v družini precejšnjo mero humorja.
Zadnjič sem brala navodila za izdelavo ene luštne ustvarjalne igrače. In ko le nisem mogla nakoncentrirat svojih oči, da bi videle kaj piše, sem prosila Jaka naj mi prebere navodila. Pa me gleda začudeno: “Jaaa, maaamiii … kaj ne vidiš več?” “Ne, Jaka, očala rabim!” “Ja, kako pa to? A nisi že imela operacijo oči? Pa so ti popravili dioptrijo?” “Seveda sem imela … ampak sedaj se mi je pa očitno pojavila starostna dioptrija!” In Jaka seveda v smeh in zafrkavanje:”O stara, a si že stara?!? A zdej te lahko kličem stara?!” No, seveda sem znorela kako se mulc obnaša do mame ;). Čeprav vem, da je bil hec. Ampak ja, “STAROSTNA dioptrija” se mi je pojavila! Damn.
No, po parih mesecih naprezanja z očmi sem si le priznala, da pa je čas za nova očala. Če želim otrokom brati pravljice, brskati pozno v noč po internetu in nasploh napisati še kaj na računalnik. In tako imam sedaj nova očala, tista z STAROSTNO dioptrijo, saj veste? Nekako nisem ravno zadovoljna, ampak počasi se bom tudi s tem sprijaznila.
*Aja, nisem zadovoljna, da sploh imam očala. Sem pa zelo zadovoljna z njimi. Sploh pa mi je bil všeč način kako sem jih naročila. Kar preko interneta na spletni strani Della Spina. Na spletni strani označite koliko je vaša dioptrija, naredite selfie, da se izmeri medzenična razdalja ter si izberete troje okvirjev, ki jih potem za teden dni dobite domov na preizkus. Po tednu dni probe dvoje očal vrnete, tiste, ki so vam pa všeč, pa obdržite. Super način, mar ne?
** Krasne fotke je posnela the one and only Mateja Tamše – klik.
