Že večkrat sem napisala, da ful rada fotkam. Že od nekdaj, ne samo od trenutka, ko smo se vsi pojavili na družbenih omrežjih. Še vedno je moja velika želja, da se enkrat naučim ustvariti malo bolj profesionalne fotografije. Sicer je sedaj, ko imamo na voljo vrsto različnih aplikacij, ki nam pomagajo pri obdelavi fotografij in ko imamo pri roki super zmogljive telefone, res lažje. Vendar zame še vedno ni to to. Rada vzamem v roke pravi fotoaparat in z njim v roki tekam za mojimi dragimi.
Tiste mame, ki rade fotografirate, veste, da sta za dobro fotografijo potrebni in pomembni dve stvari: prostor oziroma kotiček (ali lepa narava) in razpoloženje in pripravljenost otrok za sodelovanje.
Včasih terja od nas, mam, hudo velik napor, da same postavimo sceno. Ali ti otroci sproti vse podirajo, ali pa mogoče niti nimaš te žilice, da bi kotiček izgledal kot si si ga zamislil/a.
Potem pa je tu še vprašanje ali bodo otroci sodelovali. Več jih je, bolj se je treba potruditi, da ujameš pravi trenutek.
Odlično rešitev za prvi izziv (prostor) sem našla v Celju. V Celju se je ravno odprl že opremljen (z več različnimi scenami) prostor za fotkanje, kjer lahko sami fotografirate družino, otroka, … ali pa najamete njihovega fotografa (po res ugodni ceni) “Bino Bambino” – Art prostori za vaše fotografije.
Za drug izziv pa vam spodaj podajam nekaj idej.
Ker imam sama velikokrat izziv postaviti sceno za fotkanje oziroma jo že nekaj časa niti nisem, ker za le to tudi potrebuješ čas, ki ga dejansko nimam, sem bila toliko bolj vesela, ko sem prejela sporočilo lastnice na novo odprtih prostorov v Celju – Art prostore za vaše fotografije – Bino Bambino z vabilom, da naj si pridemo ogledat prostore. Ideja art prostorov je, da lahko vsak, ki želi, najame prostor, ki ima postavljene različne scene in sam fotografira svoje otroke, družino, … Seveda ob doplačilu lahko najame tudi fotografa. Vse skupaj pa je tudi cenovno zelo ugodno.
Nekaj naših ujetih trenutkov si lahko ogledate spodaj.
Sedaj pa k mojim 10. – tim nasvetom, kako zamotiti otroke, da bodo sodelovali pri fotografiranju:
- Pustite, da so oni najprej fotografi
Jerca nas posnema na vsakem koraku in seveda ni čudno, da me posnema tudi, ko fotografiram. Ko npr. noče sodelovati, ji predlagam, da naj bo ona najprej fotograf in potem moram seveda jaz pozirati z različnimi objekti v rokah, na glavi, ležati, … ni da ni. Ampak vedno deluje. Seveda pa moramo biti potrpežljivi in imeti čas.
- Otroke zaposlite med fotografiranjem
Ko otroke fotografirate, jim dajte nekaj, s čimer se bodo zaposlili. Mogoče ravno v ta namen za nekaj dni pospravite kakšno zanimivo misleno igračo. In jo potem v času fotografiranja spet na novo “odkrijete”, prav tako pa vaš otrok.
Lahko pa jim na novo pripravite kakšno aktivnost. Še najlažje je, če sodelujejo vsi. Veliko idej najdete tudi na Pinterestu pod DIY igrače (pogledate po letih). Prepričana sem, da imate doma kar nekaj potrebnih materialov, s katerimi jih boste zamotili.
- Utrudite jih / ne utrudite jih
Ja, malo smešno napisano, mar ne? Ampak je točno tako. Torej, če vidite, da imajo otroci reees neskončno preveč energije, jih morate prej peljati malo na zrak, igrišče, kamorkoli, … da se malo zlaufajo.
Pri nas pa je ponavadi obratno. Najprej moramo opraviti fotografiranje, dokler se lahko še fokusirajo na igranje. Ko pa začnejo preveč divjati, se prepirati, pretepati (ja, tudi to imamo), … pa je potrebno fotografiranje prekiniti in jih odpeljati na zrak, da se še tam malo nanorijo. In se potem spočijejo.
- Pripeljite oz. vključite v fotografiranje prijatelja
Saj veste, da otrok lažje dela vse, če ima ob sebi dobrega kompanjona? In seveda fotografiranje ni izjema. Res vam bo lažje, če se odločite k vašemu projektu povabiti otrokove prijateljčke (no, seveda ne več njih, ker potem spet ne bo nič iz tega, eden bo čisto dovolj).
- Pa naj bodo divji
Ja, če imate živce in ste pri volji ali pa imate namen posneti ravno take fotografije, jim pustite, da so divji. Da se zdivjajo. Naj skačejo po kavču, tekajo po hodniku, se derejo na ves glas – tisti, ki vam gre včasih skozi možgane.
V takih trenutkih so otroci najbolj srečni. In mislim, da bodo take, spontane fotografije lep spomin za njih.
Seveda pa še enkrat ponavljam – za tak način fotk se odločite, ko boste bolj pri ta spočitih.
- Igrajte se z njimi
Mame smo že tako ali tako multitasking osebe, normalno, da se lahko obtem, ko fotografiramo naše malčke, tudi igramo z njimi. Odvisno od starosti otroka kakšno vrsto iger se boste šli, ampak “Ku kuc” pri nas pali še na obeh, 1 in pol letnici in 4 in pol letnici. Jerca obožuje Rdečo kapico in je obsedena z volkovi, zato tudi večkrat prevzamem vlogo “strašnega” volka.
In četudi je sredi njenega trmastega izpada vedno vžge, ko ji rečem, če greva tekmovat katera bo prva na cilju (npr. pri tretjem drevesu, na drugi strani stanovanja, itd..).
- Preberite jim knjigo
Pri nas so vsi dokaj nori na knjige, pravljice, slikanice. Tako, da v kolikor jih želim umiriti, samo vzamem eno knjigico in jim jo začnem brati. Še najbolje pa je, če je prisoten Uroš in jim bere, medtem ko jaz fotkam.
- Zapojte jim (ali skupaj z njimi)
Skoraj vsi otroci imajo radi pesmice in ali radi pojejo ali radi poslušajo. Sploh pa materin ali očetov glas. Mislim, da bo čisto enostaven Ringaraja več kot dovolj. No, razen, če ga morate zapeti že ene dvajsetič. Kar se je pri nas tudi že zgodilo (potem pa moj glas ni imel več terapevtskega in pomirjujočega učinka, se mi zdi).
- Ponudite jim nagrado
Verjamem, da obstajajo otroci, ki jim ni mar za nagrado, ko so v svojem afektu. Ampak … priznajmo, večinoma je tole kar uspešen način kako motivirati otroka. In še več – priznajmo si, da tole taktiko vsi več ali manj kdaj pa kdaj tudi uporabimo. Zato je pa tudi fino imeti vedno na zalogi tisto, kar imajo otroci najraje (lizike, čokoladice, mogoče nalepke, …). Jaz pri najstniku uporabim tisto:”Ok, če ne boš sodeloval, pač ne bo igric …!” Ja, ja, priznam … čeprav je bilo to do sedaj uporabljeno bolj kot ne v šali (ampak sem resno mislila…ahaha).
- Uporabite metodo vzvratne psihologije
Ta trik je nekaj najbolj enostavnega pri res nesodelujočem otroku.
Samo recite mu:”Ne poljubi sestrice oziroma bratca!” “Ne skači!” itd… in počel bo ravno to, kar vi želite, da naredi. Izi pizi.
Seveda pa včasih pač ne bo šlo. In takrat se moramo pač sprijazniti s tem. Ker tudi otroci imajo pravico, da se ne počutijo ok kakšen dan. Da jim gre vse na živce. Da mogoče potrebujejo drugačno našo pozornost, ne pa pred fotoaparatom. Ja, verjamem, da ste jezni. Ampak prej se v takih trenutkih vsi sprijaznimo, bolje bo.