V naši družini non stop nekaj iščemo. Ključe, telefon, jaz iščem ponavadi ogledalce in pinceto ali mini škarjice, … ni da ni. Da o telefonu sploh ne govorim. Ravno ga nekam odložim, v naslednji sekundi se že derem:” Pa kje za vraga je moj telefon?” Seveda, če iščem jaz, je cela štala, ker Uroš pač ni tak. “Če bi vedno odložila na isto mesto, se to ne bi dogajalo!” Ali pa:”Normalno, poglej koliko enih prčkarij imaš nastavljenih, saj res težko kaj najdeš!”
No, no… saj ne bi bila pametna, ampak se situacija obrne že kmalu, včasih tudi v nekaj minutah. Nazadnje so gospod iskali ključe od motorja. Še dobro, da me ni bilo zraven, ko jih je premetaval sem ter tja. In kje so bili? Ja, skupaj s papirčki jih je vrgel v smeti. Iz žepa. No, pa imaš. Sem si mislila. Ahahaha…
In se zadnje čase sprašujem ali so vse družine tako zmedene? Ali mogoče preobremenjene? Se pri vseh tako hitro vrti čas? Komaj je bilo Novo leto, sedaj pa se že pripravljamo za morje, poletje.
Malo prepozno smo ugotovili, da se približujejo prazniki in bi bilo dobro, da tudi mi postavimo prikolico, če smo se že tako odločili. Par dni nazaj sva se šele začela z Urošem pogovarjati kako bomo to vse speljali. Kar naenkrat sva ugotovila, da je vsega preveč. No, razen časa. Tega pa sploh ni. In kako vse to uskladiti, peljati na morje, nakupiti še nekaj stvari, …? Nimam pojma.
Ja, danes gremo na morje. In jaz nimam še nič spakirano, a cel dan nekaj pakiram. A ni to čudno? Treba je bilo še malo po nakupih in v knjižnico. Oprala sem že 5 strojev perila. Ok, nekaj malega sem res pakirala, ampak pri radovedni 2 letnici, ki istočasno, ko jaz zlagam stvari v potovalke, ona vse to ven zmeče, je bilo res nemogoče.
Edina dobra stvar je ta, da je Uroš zaradi okvare avta ostal v Velenju, kjer dela in se vsaj skregat nisva mogla vmes. Za kar bi najbrž porabila še dodatno kakšne pol ure. In jaz bi se kujala še do jutri.
Pred leti, ko smo se kam odpravljali, sem začela pakirat že 14 dni prej. Sezname pa pisala že kak mesec prej. Res. Trenutno pa samo upam, da ne pozabim plenic in kakšen sirup proti bolečinam za otroka. Pa še to si nisem nikamor zapisala. Tako, da wish me luck. Aja, joj, pa da psa ne pozabimo.
Kaj pa vi? Greste kam na dopust? Ste v miru in premišljeno napakirali? Ali se sploh ne obremenjujete s tem in na hitro spakirate par stvari ter se samo veselite, da greste?
