Ko sem lansko leto zvedela, da bomo imeli še enega otročička, me je seveda skoraj kap. O mojih skrbeh sem sicer že pisala tule. No in ena izmed skrbi je bila tudi le kam bomo tega otroka dali. Do tistega trenutka je Jerca spala z nama v spalnici, Jaka pa je imel svojo sobo. Sicer res dokaj veliko, a vseeno.
V našem stanovanju za še eno otroško sobo prostora pač ni. Kako bomo rešili situacijo, mi v začetni paniki ni bilo jasno. Urošu, ki je kot vedno ob mojih napadih panike dejal:”Ma, ne sekiri se! Ko bomo tam, bomo že našli rešitev!”, seveda nisem ravno zaupala, saj se rešitev sama ne poišče.
Začasno smo Jerco preselili v Jakovo sobo, ki je, kot sem omenila, dovolj prostorna za dva otroka. A težava je, da imata Jaka in Jerca po letih kar precejšnjo razliko. Jaka je že najstnik, ki si za vikend ob večerih že privošči gledanje televizije ali igranje igric, občasno dobi kakšen obisk prijateljev, rabi pa tudi svoj intimen prostor, ki je samo njegov. In kjer lahko v miru izjoče svojo žalost in bes ter trpi življenje najstnika. Jerca pa je zafrustrirana 4 letnica, ki ima večkrat na dan obdobja, ko jo nihče ne sme pogledati, ogovoriti ali se jo dotakniti. Če pa se ji naredi karkoli od naštetega, pa jo popade tak bes in trma, da bi se najraje vsi poskrili, kaj šele 13 letnik s svojimi težavami.
Seveda je bilo zato potrebno poiskati primerno rešitev. Prostorska situacija sicer še ne bo rešena v kratkem, ampak počasi bo. Jaka se bo predvidoma preselil v spodnje nadstropje, ki je prazno in kjer je še ogromno potenciala (in kjer bom seveda ponovno jaz ostala brez “rumpl kamre” oziroma ustvarjalne sobice), Jerca in Jagoda pa bosta podedovali Jakovo sobico.
Priprave na takšne spremembe smo začeli pred kratkim, zato sem tudi začela z iskanjem opreme za otroško sobico. S pomočjo interneta se lahko ogromno najde. No, pa malo iznajdljivosti je potrebno. In kanček sreče, da naletiš na prave ljudi.
Za začetek sem v iskalnik na internetu vpisovala vse možne kombinacije besed trije otroci in soba (mix and mach). V tujini je kar nekaj norih in inovativnih idej kako opremiti otroške sobe, pri nas pa kaj ogromno izdelkov, ki bi mi padli v oči, nisem našla. Pohištvo je nizke kvalitete, pa tudi nekih inovativnih idej ni zaslediti. V kolikor pa sem že naletela na meni všečno opremljeno sobico, so si ljudje po večini sami naredili vse od a do ž. Kar pa pri nas žal odpade, saj Uroš nima te žilice (no, pa tudi časa nima, priznam), jaz pa tudi ne.
Na internetu sem najprej naletela na te zanimive članke: “Kako opremiti otroško sobico?”, “Otroške sobe in mladinske sobe“, “Kam po pohištvo, če ti nič ni všeč?“,… V oči so mi padle otroške sobice Compactos španskega proizvajalca Rimobel.
Ravno v tem času pa sem tudi na Instagramu naletela na Tilna, notranjega dizajnerja, ki stoji za spletno trgovino Opremisidom.com. In ki mi je še dodatno predstavil otroške sobice Compactos španskega proizvajalca Rimobel ter me povezal z že zadovoljnimi uporabniki njihovih otroških sobic. Sobe so izdelane tako, da so po meri prilagojene omare, pisalne mize, predalniki, …
Kot lahko vidite na fotografijah so to res inovativne rešitve za majhne prostore (izbirate lahko omarne postelje, pisalne mize iz postelj, omare tik ob vzglavju postelje itd…). Imajo široko paleto barv in ročajev. Barve frontov so mi sploh izredno všeč (mint modra in roza sta mi najbolj padli v oči). Pohištvo je nadstandardne debeline (npr. postelje so 3 cm, fronte 19 mm, pisalne mize 3 cm, …). Imajo mehko zapiranje vrat in predalov. Pohištvo ima melaminsko zaščito najvišje kakovosti, ki je odporna zoper praskam in nezaželenim madežem. In ker je pri opremi otroške sobe res pomembna varnost (vsaj v zgodnjih letih), so robovi ABS zaobljeni.
Nudijo pa tudi brezplačen 3D izris.
Ker pa bi rada, da bi lahko punci tudi kdaj povabili k sebi kakšno prijateljico (seveda kdaj kasneje), sem se navdušila nad poteljo z dodatnim ležiščem, ki se izvleče. Vsebuje pa tudi predalnik za posteljnino (predalnikov in omar nam pa vedno primanjkuje).
Priznam, da sem kar ponosna nase, da sem uspela najti nekaj posebnega in hkrati kvalitetnega (po besedah uporabnikov). Sedaj pa se renovacija lahko počasi začne.
Kako je pa pri vas? Ima vsak otrok svojo sobico ali so skupaj?
