Mami z objektivi je Taša. Fotografinja, ki uživa v ustvarjanju lifestyle družinske in poročne fotografije.
Pravi, da ne želi, da bi jo imeli za samo še eno fotografinjo več, ampak bi rada na nas pustila pečat, da bi imeli celotno foto izkušnjo zapisano v spominu kot vesel in sproščen dogodek.
Več o njej, njenem delu in njenem razmišljanju pa lahko preberete tule –> klik.
Tašo oziroma Mami z objektivi sem zasledila že kar nekaj časa nazaj. Njen stil fotografije mi je padel v oči na Instagramu. Že poleti, ko je napisala na družabnih omrežjih, da je na morju v bližini nas in da če se kdo želi fotografirati, naj se javi, me je zamikalo, da bi se. Ampak … seveda nisem bila pripravljena v tisti vročini pozirati (zabuhla še od nosečnosti), že tako mi je pot tekel v potokih iz vseh por, da bi se pa taka še fotografirala … ooo, ne ne. In sem dala moje misli malo na stran.
Potem pa sem zadnjič ponovno naletela na njene fotke, si jih malo ogledovala ter jo kontaktirala, če bi nas družinsko fotkala pozimi, na snegu, v vsej naši športni veličini. Beseda je dala besedo in čez 2 dni sva bili že dogovorjeni. Nič družinsko. Kar samo midve, Jagoda in jaz.
Na fotkanje sem šla čisto nepripravljena. Tako glede oblačil kot glede psihične pripravljenosti (ja, seveda, tudi ta mora biti pri malo komplicirani osebi, kot sem jaz). No in pa še vremenske razmere so bile porazne. Za moje pojme. In ko je Taša na moje vprašanje ali se bova sploh fotkali, odgovorila:” Ja, ITAK!”, me je malo stisnilo pri srcu (če bodo take fotke sploh ok), ampak sem ji pač zaupala.. Seveda mora že vedeti kako in kaj.
Zjutraj sva se dobili nekje pri BTCju v Ljubljani in Taša me je peljala za Savo. Nekako ni bilo ravno videti hudo romantično, ker je bilo jutro po deževnem dnevu in noči, precej hladno in predvsem zelo megleno. Ampak Taša ni bila videti zaskrbljena. Zapeljali sva se za blatno, vlažno in zaraščeno Savo. Sicer ni bilo nekaj hudo za prehoditi, ampak narava tam, v tistem trenutku res ni izgledala nič kaj romantično in optimistično. Priznam, malo me je stisnilo. Kaj če mi fotke sploh ne bodo všeč?! Kako bo Taša iz te meglene in blatne okolice sploh lahko kaj fajnega izstisnila?
AMPAK …. poglejte si tole ….
Nisem si pa mislila, da mi bodo RES tako zelo všeč, ko mi jih je že takoj, tisti večer poslala!! Wauuu … krasno so izpadle. Res krasno.
Seveda. Saj moj prvi instinkt tudi ne bi kar tako izbral nekoga, s katerim se ne bi ujela. Šele po fotkanju sem se še dodatno poglobila v njeno stran in jo prebrala stran za stranjo …. in mi je bilo takoj jasno, zakaj sva trčili skupaj. Taša, Mami z objektivi pravi, da ohranimo spomine zase in nase- nujno preberite tale njen zapis. Kaj ni to lepo? Ne samo zase, ampak tudi NASE!!!
Mislim, da bo tole res en čudovit spomin name, na naju z Jagodko.
Kaj pa vi menite?
