Nosečka – 32. teden nosečnosti in UZ (kontrola rasti ploda) in ponovno ŠOK

by Nataša
Nosečka v 32. tednu

Prejšnji teden sem imela res noro veliko energije. Kar se je ta teden očitno nekako uravnovestilo, saj me je ta teden čisto zdelal.

Prazniki so minili na izi. Mogoče za nas kar malo preveč.

Cele praznike sem imela v glavi, da imam v sredo pregled v porodnišnici in sicer kontrolo rasti ploda. Nakar v torek okoli poldne pogledam za vsaj slučaj v materinsko, ob kateri uri imam pregled in … ŠIIIT … pregled je bil v bistvu v torek ob 11:40. Zamudilaaaa …. šit, šit,… kaj pa zdaj ?!?! In kako sem sploh lahko spregledala?!?

Uroš mi reče:”Ja, nič … kar pejd zdajle, sej najbrž še niso zaključili s pregledi …” Hitro se zrihtam, vmes poskušam dobit koga na telefon, itak nič. Uroš predlaga, da me pelje, nabaševa hitro v avto še Jerco in šibamo.

Pridem skoraj 2 uri prepozno, se opravičim v sprejemni, ampak sestra pravi:” Nič hudega, saj vprašanje kdaj je dr. sploh začela, tako da najbrž niste veliko zamudili!” No, ok, potem pa super, si oddahnem.

Na vrsti sem bila super hitro. Še nikoli tako.

To je bil sedaj tretji ultrazvok v porodnišnici, oziroma tretja kontrola rasti. Zakaj sploh kontrola rasti? Zaradi prejšnjih dveh nosečnosti, predvsem zaradi druge nosečnosti, saj je bila Jerca precej zahirana (in kot sem že večkrat napisala, rojena v 32. tednu s samo 900 g).

No, prva dva ultrazvoka v porodnišnici sta bila super. Prvega je delal dr. Kavšek, katerega poznam že iz prejšnje nosečnosti. Čeprav je nekoliko redkobeseden in malo preveč resen, mu zaupam. Drugi ultrazvok mi je delal dr. Pušenjak, ki me je kar malo razočaral. Očitno je imel takrat že vsega dovolj in je vse opravil v dveh minutah. Pa še malo nesramen je bil.

Za tretji ultrazvok sem tudi poskušala, da bi mi ga opravil dr. Kavšek, pa se žal ni izšlo, ker on dela ob ponedeljkih, ta ponedeljek pa je bil praznik. In tako sem naletela na dr. Šajina.

Seveda me je najprej zaslišala zakaj sem sploh prišla. Zaradi česa. Kdo me je poslal? Zakaj nisem že prej šla na ultrazvok srčka nerojenega otroka? (ne vem, nihče me ni poslala …?!?)  “Pa je vse v redu s prvim otrokom?” – to je najpogostejše vprašanje, ki ga slišim od raznih zdravnikov in drugih. Zakaj je prišlo do anomalije pri Jerci? (kot da jaz vem ?!?) … So že v času nosečnosti opazili, da bi bilo lahko kaj telesno narobe z otrokom (… nič, še na nuhalni so prešteli vseh pet prstkov … )? Kdaj se je to sploh opazilo? Kdaj se je opazil šum na srčku? Ste opravili vsa genetska testiranja? Kje je Jerca sedaj vodena? Ali je to vse, kar je narobe z njo? … milijon in en vprašanje … vmes so še iskali genetika, ker je bila Jerca nazadnje pol leta nazaj pri genetiku, če bi ugotovili kaj novega, pa še ni rezultatov (čakali naj bi se najmanj 5 mesecev). Pregledala je tudi vso mojo dokumentacijo od hospitalizacije do poroda dalje.

No, sicer sem navajena teh vprašanj, ker čisto dobesedno enaka dobivam na vseh pregledih (če greva z Jerco kam na novo in sedaj v nosečnosti, če se tiče mene).

Seveda vem, da pač morajo vse vprašati, da lahko naprej reagirajo in se znajo orientirati, samo občasno človek kar ni pri volji ali pa ga taka vprašanja še malo potolčejo. In ja, mene so. Niti ne vem zakaj. Najbrž hormoni.

Ultrazvok pa je tudi pokazal, da ponovno ni vse tako, kot mora biti. Menda naj bi bila glavica in nadlahtnica manjši oz. krajši, kot bi morali biti za ta teden nosečnosti.

Če bi bil enakomeren zastoj rasti, me niti ne bi tako skrbelo, tako, kot pa je videti, da je le del telesa manjši (potem, ko sem prišla domov sem videla na izvidu, da zaostajata za ostalim delom za teden in pol), pa me fuuul skrbi. Brala sem vse možno o dawnovem sindromu – ker naj bi imeli manjšo glavico, pa sploh še ne vem o katerih drugih vse.

Tako da ja … groza … v sredo in četrtek sem bila več ali manj nesposobna za karkoli drugega kot ležanje (in vmes brskanje po internetu), ker se me je lotila grozna migrena. In če jo kdo od vas kdaj faše, veste, da je tisti lekadol, ki ga lahko sedaj v nosečnosti vzamem, bolj blažev žegen.

Poleg vsega me res hudo, hudo daje zgaga in mi nič ne pomaga. Ne hladno mleko, ne jabolko, ne donat, … obup. Ponoči se zbujam kar naprej, enkrat moram na wc, drugič me krč, tretjič me tako boli (peče) zgaga, da se prav zbudim. Nič kaj zabavno. Najbrž pa je stres zaradi tega zadnjega pregleda še dodatno pripomogel k vsemu.

Ta ponedeljek, 29.4., sem naročena na PDC – Perinatalni dnevni center v Porodnišnici Ljubljana, da mi bodo pregledali kri in naredili še enkrat ultrazvok. Tam ostanem en dan oziroma od 7.30 do 14.00. Ker sem se malo pomirila, upam na najboljše.

In menda dobim tam tudi zajtrk in kosilo (kdor je bil kdaj dalj časa v kakšni bolnici, ve, da se tega res niti najmanj ne veselim – sama sem bila pred rojstvom Jerce in po njenem rojstvu tam od februarja do maja in me ob spominu na to življenje, na hrano pa sploh, zmrazi in postane slabo – pa brez zamere, Porodnišnica Ljubljana, čeprav sem vam dolžna še kakšen dopis v smislu “nič kaj prijazna porodnišnica do novopečenih mamic, sploh pa do takih, ki so rodile otroka s posebnimi potrebami).

No, toliko zaenkrat. Mogoče malo zmedeno, ne po regelcih, ampak je bil ta teden kljub temu, da je bil kratek, hudičevo stresen.

Lepo bodite.

 

 

 

 

 

 

Preberi tudi