Rada se izobražujem. O marsičem. Ampak časa mi pa zmanjkuje. Za vsa področja, ne samo za izobraževanje. Ampak danes sem bila po dolgem, dolgem času na enem kratkem predavanju. In veste kaj? Tako zelo je pasalo. Pogrešam odrasle. Pogrešam odrasle pogovore. Pogrešam novo znanje in pogrešam normalno delo. Saj se že nekaj let pri meni vse več ali manj vrti okoli otrok. In pa seveda gospodinjstva.
Zadnji dnevi so bili psihično precej težki. Kljub temu, da imamo vsi polno virtualnih in tudi nekaj pravih prijateljev, otroke, ki nam dajejo vso ljubezen tega sveta in seveda partnerje, ki nam stojijo ob strani, se na trenutke počutimo tako same na tem svetu.
Pravijo, kriv je retrogradni Merkur, pa mislim, da ni samo v njem problem.
Se vam je že zgodilo, da ste same s svojim otročkom skočile v trgovino in se je le ta na ves glas jokal, niste upale preveč gledati okoli, ker ste čutile tiste obtožujoče poglede, češ le kaj ona dela v trgovini, polni ljudi, če pa ima otroka, ki več kot očitno ni pripravljen za tako “avanturo”? Potem pa ste po nesreči pogledale gor in ste se srečale z oči v oči z drugo žensko, ki vam je namenila razumevajoč pogled z rahlim nasmeškom, ki vam je govoril:”Draga moja, še kako te razumem!” In je bilo to vse, kar ste tisti trenutek potrebovale?
In potem se usedete v avto in si olajšano mislite, da je na svetu milijon drugih žensk, ki se počutijo natanko tako kot ve tisti trenutek. Ne, ne privoščite tega nikomur. Le občutek je dober, da niste same na svetu.
Ampak … biti mama zna biti še kako osamljen “poklic”.
Včasih, ko se že šestič zbudite ponoči, da potolažite ali nahranite svojega otroka, mož smrči zraven vas ali se v otroški sobi sladko stiska k starejšemu otroku, si mislite, da ste edina na tem svetu, ki je tisto noč prespala le sedem minut, ura pa je že štiri zjutraj in nič ne kaže da se bo premaknila naprej in da bo vaš otrok mirno zaspal.
Zjutraj se pogledate v ogledalo in se sama sebe ustrašite. Lasje že 14 dni niso občutili sveže vode in šampona, pod očmi temni kolobarji, bleda koža, polna nečistoče.
Skrolate po Facebooku in Instagramu, otročka imate že nekaj ur prisesanega nase, ne morete ga odložiti, niti se ne morete virtualno pogovoriti z nikomer, ker enostano ne gre. Vidite pa vaše prijatelje, ki so na potovanju, na izletih, na kavici, … vsi sveži, nasmejani, naličeni in oblečeni po zadnji modi … vi se pa počutite kot totalen outsider.
Ja, pridejo dnevi, ko ste v popolni izolaciji, čeprav imate nase prilepljenega malega človečka, ki je popolnoma odvisen od vas. Niste spregovorili z normalnim odraslim tonom, z odraslo osebo in v bistvu v celem dnevu niste naredili totalno nič produktivnega. Pa v bistvu cel dan nekaj delate (že od ranega jutra).
In četudi sedi nasproti vas na kavču, se vam zdi, da je partner milijon svetlobnih let stran od vas. Ker itak nimate energije in volje, da bi spregovorili z njim, saj ste popolnoma izmučeni od celega dneva z otročkom, ki vas še na wc ni pustil v miru.
Ja, včasih je pač materinstvo osamljeno. Ampak niste same. Vse je ok. Veste zakaj? Ker dobite najlepšo nagrado za to. In izpopolnjujočo. Čeprav trenutno izgleda vaše življenje totalno depresivno, brez kakšnega posebnega smisla, ne bo večno tako. Verjemite mi. Zlajnan rek, pa vendar vse mine. Še prehitro.
In ko se vam bo otrok prvič nasmejal, se boste stopile. Ko se vam bo prvič naglas nasmejal, se boste stopile še stokrat. In ko bo prvič izgovoril besedo mama, vam bo od sreče počilo srce. Prišel bo dan, ko se bo vaš otrok postavil na noge in se z majavimi koraki primajal v vaš objem. Takrat vas bo najbž pobralo od ponosa. In ti trenutki se bodo le nadaljevali vse dokler boste mame. In to je tisto, kar definira materinstvo. Ne tisti osamljeni trenutki. Niti pod razno.
Zato vsem mamam tega sveta, ki se ta trenutek počutijo osamljeno, na koncu z močmi, brez energije in pozabljene od ostalega sveta. Bodite prepričane, da svet ni pozabil na vas. še vedno je tam in samo čaka, da se vrnete z vso svojo pozitivno energijo, veseljem in ljubeznijo. To je le obdobje v življenju. Res da težko obdobje, ampak mine.
Medtem pa se spomnite, da niste same. Veliko nas je mam tukaj, ki se občasno počutimo tako. In vas razumemo. In smo tu za vas.
In ne skrbite, idelanih mam ni. Ne na Facebooku, ne na Instagramu pa tudi na Pinterestu ne. Smo samo mame, ki se trudimo po svojih najboljših močeh.
Navdih za zapis: motherly.ly
