Vsako leto komaj čakam, da gremo na poletni dopust – totalni odklop za vsaj 14 dni. Strašno se veselim priprav. Sem ena tistih, ki mora s seboj na dopust odvleči pol stanovanja. Seznam si pišem že 2 meseca prej (kaj spakirati, kaj nakupiti,…). Za ta namen kot v otroški sobi začnem polniti z vrečkami z “nujnimi” stvarmi – tudi že zelo zgodaj. Priznam.
Ampak …
Moja evforija in veselje se končata z dnem, ko se končno odpravimo na dopust in Uroš začne pakirati v avto. Že ko vidi vso prtljago, začne s pripombami, kot “ja, kam bomo pa vse to dali?”, “mi smo definitivno edini, ki toliko vlačimo s seboj!”, itd. … itd… Seveda se najlepši dan v letu začne s prepiri. Sploh, ko pogleda v kakšen kovček ali vrečko in mi zabrusi:”Halo? Tega pa res ne rabiš s sabo vlačit!” Seveda se jaz ne dam. Nikoli ne veš, kaj potrebuješ. Čeprav je moje veselje pokvarjeno.
Ampak mu potihem dam prav, ko sama vse stvari odpakiram in resnično vidim, da sem nas dejansko preselila. Za celih 14 dni. In čeprav imam izkušnje iz prejšnjega leta, delam enako vsako leto. Še sama se ne razumem. Zase naprimer spakiram celo potovalko oblek, 6 parov čevljev,… a nosim le 2 oblekici in ene čevlje. Bi mi znal kdo razložiti to? Jaz si ne znam.
In potem ni čudno, da vsako leto tudi zbolim na dopustu. Prva. Pri dveh otrocih pa je seveda nujno, da vsaj eden od njiju nekaj stakne. Le Uroš se vedno dobro drži? Le zakaj? Seveda moški ne živijo toliko pod stresom kot me, ženske (si mislim). In potem, ko se končno malo sprostimo, zadihamo, … zbolimo. V stresnih situacijah telo izloča kortizol, stresni hormon. Na počitnicah pa le ta pade. In tako telesu sporoči, da ga nima pred čim varovati. In evo. Telo, dovzetnejše za okužbo, z veseljem sprejme kakšen nov virus. Tako tudi mi ponavadi staknemo na dopustu vsaj trebušne težave, če ne še kaj hujšega.
In tako je najbolje, da se sploh ne odpravimo na dopust.
Hecam se. Seveda ni v tem rešitev. Dopust vsi nujno potrebujemo. Ampak se pred tem, da zbolimo na dopustu lahko obvarujemo. Tu je nekaj nasvetov, katere je potrebno upoštevati že pred začetkom dopusta, najbolje pa je, da se jih držimo non stop:
- Pijmo dovolj vode. Popili naj bi vsaj 1 liter vode na 25 kg telesne teže. Seveda to prilagajamo našim dejavnostim (če npr. športamo, se več potimo in potrebujemo več vode, …).
- Privoščimo si dovolj počitka oziroma spanja (vem, mame si to težko privoščimo, ampak izkoristimo vsako minuto, če nam lahko kdo malo popazi otroke – delo bo počakalo, verjemite – otroci pa tudi radi pomagajo, če jim naredimo delo zabavno – konec koncev pa nastavljeno stanovanje pomeni le, da so otroci srečni).
- Primerna prehrana (tu ne bom pisala kakšna, ker vsak sam pri sebi ugotovi, kaj mu paše – nekaterim lchf, drugim veganska, tretjim vse,…) – le poskrbite, da bo čim bolj eko in domača, če se da.
- Poskrbimo za zdravje črevesja (s probiotično hrano) ter predvsem s probiotiki. Jaz prisegam na WAYA probiotike, ki so mi že nekajkrat rešili najhujše dneve (in tudi dopust) v zelo hitrem času – predvsem so primerni za hitro pomoč ob trebušnih težavah (kar je na dopustu sploh velikokrat prisotno ob veliki fluktuaciji ljudi in -priznajmo – naši nepazljivi in malo pomanjkljivi osebni higieni – umivanju rok). Letos smo jih vsi začeli jemati že mesec dni pred prihodom na dopust. Jerca pa je pred zimo jemala že probiotike WAYA z dodatkom vitamina D3, saj je imela napovedano operacijo rokice in nismo želeli, da zboli ravno takrat.
Tako je letos tudi meni zaenkrat uspelo, da smo že nekaj dni preživeli polni energije in zdravi na dopustu, veselo čofotamo, se sončimo in zganjamo norčije.
