Do letošnjega leta smo imeli dva psa. Pred poletjem smo ostali brez obeh. Žal je eden poginil zaradi starosti, druga pa je bila zastrupljena.
Naše dva lepotca
Ko ostaneš brez domačega ljubljenčka, ki te je spremljal vrsto let, je hudo. In si rečeš, da domačega ljubljenčka pa ni šans, da boš še kdaj imel. In ko bolečina mine, se tudi navadiš, da si brez obveznosti. Ko kam greš, se ni treba dogovarjat za varstvo,…enostavno si malo bolj frej. Ampak po določenem času pa, seveda, če si navajen živeti z živalmi od malega, te spet prime. No, pa še sine non stop teži, da bi rad imel mačka. Mačka, da bi ga mečkal non stop, da bi spal pri njemu, … ker pa ta večji že tako in tako non stop teži tamali (hčeri), jo objema, da ta cvili non stop zaradi tega, sem malo skeptična kako bi to katerikoli mačkon preživel brez kakih hudih travm. Maček je le maček in dvomim, da bi trpel taka nadlegovanja.
Vseeno pa se mi zdi, da otrok mora rasti gor skupaj s kakšno živalsko prijateljico. Ne vem zakaj, ampak mi smo vedno imeli mačke, pse, koze, ….res je, da je bilo drugače, ker je bila kmetija. Ampak moj ati je vedno kaj privlekel od maminega brata, ki ima veliko kmetijo na Štajarskem. Vedno, ko smo šli na obisk, smo se vrnili s kakšnim pernatim članom več. On je pač ljubitelj perutnine. No, hvala bogu, sine ni tega podedoval, ker tisti kakci prosto po prešernu okrog bajte niso ravno apetitlih. In zaradi tega sem najbrž navajena živali.
Sicer Uroš ni s kmetov, je blokovski fante, ampak kot pravi njegova mama, je imel tudi marsikatero žival doma. Oziroma je dobil, kar si je namislil. In namislil si je marsikaj. Menda. Čeprav tega ne prizna.
No, saj če povem, sva si midva nekaj let nazaj omislila 2 ovci. Ja, ovci. Ker sva mislila, da bi bilo fajn za sina, da ….no, ne vem kaj točno sva mislila. Ker tisti dve ovci nista bili ravno domača ljubljenčka. Večkrat sta pobegnili iz ograje, tako, da smo ju lovili skupaj s celo vasjo. Poleg tega je bil moški, oven prav prekleto nasilen. Bolje, da mu nisi obrnil hrbta, če ne si jih dobil po ta zadnji.
Sedaj pa je princesa stara leto in pol in seveda obožuje Meee in Muuu in sosedovo psičko. In premišljujeva, da bi imeli kužka. (Ja, seveda bi se moral sinko prilagoditi, ampak če mu predstavim, da bo moral za mačkom vsak dan čistiti wc, se bo mogoče strinjal). Takega bolj malega, ki bi bil lahko notranji. Da bi spal v postelji pri sinu. Da bi bil precej potrpežljiv s skoraj najstnikom in njegovimi izpadi ter enoletnico in pol z njenimi izpadi. Pa da bi šel lahko z nami kamorkoli. Pa vseeno takega, ki bi šel na turno smuko z Urošem (ja, njegova želja). In kaj sedaj? Imate predloge? Katera pasma bi bila primerna? Ali mogoče zavetišče?
Smo zahtevni?
