Imate radi hrustljave sladice? Če je vaš odgovor da, morate nujno preizkusiti tale recept. Enostaven, hiter in božanskega okusa.
Sestavine
Navodila
Vem, vem, … teh receptov za pustne miške kar mrgoli naokoli, ampak jaz že nekaj let prisegam na tale, malo po moje, obdelan recept.
Tako, da vam ga res priporočam. So hitro narejene, okusne, doma vedno najdete vse sestavine, dobre so še naslednji dan (seveda, če ostanejo) … poleg tega jih mi redno pripravljamo za večerjo (ne samo za Pusta Hrusta). Lahko pa jih shranite tudi v zmrzovalniku za hude čase.
Nedolgo tega sem naročila mojemu dragemu, da naj prinese iz trgovine testo za štrudelj, ko se vrača iz službe. Niti nisem pogledala do večera, kaj je dal v hladilnik, zato sem si vse sestavine za štrudelj že prinesla in zložila na mizo, nakar ugotovim, da moj dragi sploh ni prinesel vlečenega testa, ampak listnatega!
In kaj sedaj? Seveda njegovo “napako” objavim na družbena omrežja in dobim ogromno odgovorov, med drugim tudi take, da vas veliko dela štrudelj iz listnatega testa. Kar zna biti resnično odličnega okusa. Nekaj pa vas je predlagalo, da naj se lotim kar jabolčnih žepkov.
Vem, za panna cotto je že milijon receptov. Ampak tale je malo posebna, s pridihom Grčije.
Sploh pa primerna za zaposlene mamice oziroma žene, ki želijo pripraviti nekaj na hitro in zdravega svojemu Valentinčku za Valentinovo – wuhuuu – evo recept za Lchf Valentinovo Panna cotto.
Saj veste, sladice so pri otrocih vedno potrebne, ampak pomembno pa je tudi, da so le te enostavne in hitro pripravljene. In seveda, če se le da, da pri pripravi lahko sodelujejo tudi oni.
Zato so pri nas muffini velikokrat na sporedu. In ker jih pripravljam že res nekaj let, sem sestavila en super odličen recept za sočne, mehke in res najboljše dvojne čokoladne muffine.
Pri nas doma so otroci ene velike zbirčne rite in za večerjo včasih res nimam več idej kaj jima narediti. Tako vsak teden več ali manj ponavljamo tiste jedi, ki so otrokoma najbolj všeč. In med temi je tudi šmorn. Ki sem ga seveda zaradi tega ponavljanja morala izpopolniti do pikice. Saj mojemu Jaki itak ni nič všeč, kar je domače. Ponavadi.
Ampak, tale šmorn pa kar pohvali.
Sliv je bilo letos za izvoz oziroma jih je še. In seveda, da ne bodo vse končale kot žganje, sem se po dolgem času odločila, da iz njih naredim marmelado. Samih sliv ne jem, zato tudi nisem ničesar spekla iz njih. Ampak marmelada je pač druga zgodba.
Ker pa so mi navadne stvari že malo dolgočasne, sem se tokrat odločila, da marmeladi dodam nekaj posebnega. Tonka orešček. Ste že slišali za to začimbo? Jaz sem tonko zasledila že nekaj let nazaj, ko sem zvesto gledala 24 kitchen in oddaje Rudolpha Van Veena. Tonko sem takrat izsledila na ebayu in jo uporabila večkrat v panna cotti. Torej kaj je tonka?
Že nekaj časa nazaj sem delala te pralineje, pa sem seveda izgubila recept. In ker so ti poletni dnevi še bolj leni, kot ostali, posladkamo pa se še vedno radi tudi s čim drugim, kot pa s sladoledom, sem morala nekaj enostavnega narediti za k jutranji kavici.
Poleg tega sem pred časom odkrila super arašidovo maslo pod imenom Arashidko.
Joj, letos mi ta bezeg sploh ne gre iz glave. Oziroma iz okusa. Kar naprej mi diši, ali kot sok ali kot hrana ali pa samo kot dišava.
Zato sem se lotila tudi bezgovih cvetov na tisti prvi način, kot sem jih sama jedla v otroštvu. Vendar s to razliko, da so tokrat narejeni na (liberalni) LCHF način oziroma paleo način.
Pred nekaj dnevi sem malo pohajkovala po trgovinah in doma pozabila vodo (ponavadi jo vedno vzamem s seboj), zato sem skočila v trgovino in si jo kupila. Niti nisem bila pozorna kaj točno sem si kupila. Ampak, ko sem naredila prvi požirek …. mmmm… spomini… že dolgo nisem pila bezgovega sirupa. Očitno sem si kupila vodo z okusom bezga. In strašno mi je pasala.
