Ravno zadnjič sem imela to čast, da sem sedela v lokalu poleg mize, za katero so sedele ženske srednjih mladih let, ki so se glasno pogovarjale o neki mamici, ki je pustila svojega otroka v vozičku ob toaletnih prostorih v znanem slovenskem letovišču. In to čisto samega.
Edini dokaz, da naj bi bilo to res, naj bi bila slika vozička, ki je sameval ob toaletnih prostorih. Ta slika se je menda pojavila na družbenih omrežjih in je bila za en dan spet novica dneva. Slikal pa jo je spet naključni mimoidoči oziroma mimoidoča.
Torej, vse kar sem lahko iz pogovora razbrala je bilo, da NAJ bi bila to mamica, ki NAJ bi pustila otroka v vozičku ob toaletnih prostorih. S tem, da iz slik niti ni bilo razvidno ali je otrok SPLOH notri.
O tem, v kaj vse se ljudje vtaknejo sem že pisala. Tokrat bi se dotaknila le tega, da smo tudi mamice le navadni ljudje z osnovnimi biološkimi potrebami, med katere spada tudi lulanje in kakanje (bolj strokovno, odvajanje). In očitno se zdi to nekaterim strašno nenavadno in sploh nesprejemljivo. Najbrž bi bilo najbolje, da tudi me, mlade mamice nosimo plenice, pa bi bilo vse ok?
Danes sem bila sama z Jerco cel dan. Sicer na dopustu. Moški del družine jo je mahnil na Triglav. Midve pa sva si privoščili obisk vseh igral, kar jih premore Kranjska gora. Opazovanje račk na Jezeru Jasna, iskanje ovc, krav in konjev. In ker je Jerca vmes tudi zaspala, mene pa je po domače povedano pritisnilo na malo potrebo, je bil to kar velik problem. Le kam naj grem? Povsod v naravi je bilo polno turistov, torej to odpade. Na kakšen wc v lokal pa tudi ne morem z vozičkom. Seveda sem potem našla en delček narave, ki je bil malo odmaknjen. In ker enostavno nisem več mogla zdržat, sem si pač mislila:” Dol mi visi, ne zdržim več!” Na srečo me nihče ni videl, ker v nasprotnem primeru bi bila fotka že na družabnih mrežjih in ljudje bi se že na polno zgražali, kako lahko mamica zraven vozička, v katerem spi otrok, lula. Raje pa ne pomislim, da bi me prijelo kaj hujšega. 🙂
Je pa tudi res, da je sedaj Jerca malo večja in jo lahko vzamem s seboj na wc, ko je pokonci. In nimam kakšnih hudih težav (več) s tem. Ampak, ko je bila manjša, mala dojenčica, mi tudi ni preostalo drugega, kot da sem počakala, da je zaspala in sem poiskala en odročen prostor v naravi.
Sem bila pa 2 leti nazaj tudi sama z otrokoma v kampu. S šotorom. In sem strašno vesela, da sem, preden sem se odločila za ta velik korak, dobila nasvet od prijateljice. Nikoli nikamor, kjer nimajo wc-ja, v katerega gre tudi voziček. Zelo dober nasvet. Ne samo dober, odličen! Na podlagi tega sem se tudi odločila v kateri kamp gremo kampirat. Ker brez tega bi bila enostavno pečena.
In delim z vami ta nasvet. Vsem, ki ste ravnokar postale mamice ali pa imate že malčke. Ali se gibamo tam, kjer je veliko narave ali pa tam, kjer vemo, da imajo wc, v katerega spraviš voziček.
Seveda pa lahko pustite otročka kar v vozičku pred toaletnimi prostori. Ampak sama se tega enostavno nisem nikoli upala.
Mogoče se bo nekaterim zdel tole rahlo bedast zapis. Ampak bi rada delila – za tiste, ki obsojate vozičke (v katerih spi otroček) pred toaletnimi prostori (ali za kakšnim grmovjem) in za tiste, ki se kam podajate. Prekleto naporno je ne iti cel dan na malo potrebo. Lahko sami poskusite.
Tako, da ja … ne zgražajte se zaradi vozičkov postavljenih pred toaletnimi prostori v letoviščih ali kakšnih podobnih mestih, saj tudi mamice lulamo in kakamo.
