Popoldanski izlet na Soriško planino

by Nataša
Soriška planina je primerna za začetnike

Ta vikend sta nas čakali dve tekmi v teku na smučeh in ker smo pričakovali dober rezultat Jaka, smo seveda morali vsi navijat. Nič počitka za vikend za nobenega.

In ker je pred štirinajstimi dnevi naša dve in pol letnica, Jerca the boss, ravno začela s prvimi snowboarderskimi zavoji, sva se z Urošem odločila, da moramo nujno po sobotni tekmi še nekam na bordanje. Saj je Jerca že cel teden govorila samo še o tem, kdaj bo šla spet na svoj nov bord. Poleg tega se je obetala res sončna sobota in bi jo bilo škoda preživeti notri.

Tekma Jaka je bila v Medvodah, zato smo se odločili, da gremo na popoldansko bordanje nekam proti gorenjskemu koncu. Odločili smo se za meni najljubše smučišče v Sloveniji, Soriško planino.

Soriška planina nama je z Urošem že nekaj let najbolj priljubljena destinacija za enodnevno smučanje ali boardanje z mulci.

Super je tudi za popolne začetnike na smučarskih strminah. Sama sem se na teh strminah prvič spravila na bord. In celo uspešno napravila nekaj zavojev. Prav ponosna sem bila nase, ker sem se tako pozno spravila na bord in celo speljala. Dokler se nisem naslednjega dne zbudila s črno ritjo (ampak čist zares čisto črno) in nezmožnostjo narediti en sam samcat korak. A o tem drugič.

Soriška planina je majhen in prijazen smučarski center. Nahaja se na višini od 1300 do 1550 mnm. V zimskem času lahko izbirate med smučanjem, tekom na smučeh ali urejenim sankališčem, kjer se lahko sankajo najmlajši ali pa tudi malo večji navdušenci. Zahtevnejši in adrenalina željni pa se lahko spustijo po hitri bob stezi.

Na Soriško planino se lahko pripeljete preko Bleda in Bohinjske Bistrice ali pa mimo Škofje Loke, skozi Selško dolino mimo Železnikov in Zgornje Sorice. Mi smo izbrali drugo pot, saj nam je bila bližja. Med potjo si nismo mogli kaj, da se ne bi ustavili ob cesti pod vasjo, kjer na idiličnem mestu, v neokrnjeni naravi stoji spomenik Ivanu Groharju. Pozdravil nas je s paleto v roki in z jasno zazrtim pogledom naprej. Za nekaj minut smo posedli ob njem, saj je poleg spomenika tudi lesena klopca. Ter se nastavljali soncu. V tem času je naša najmlajša spala v avtu, zato se nam tudi ni tako zelo mudilo naprej.

Na smučišču je v soboto obratovalo pet naprav in sicer štiri vlečnice (ena izmed njih je otroška) in dvosedežnica.

Meni osebno je najbolj všeč, ker ima samo smučišče preprost dostop, z avtom se pripelješ dobesedno skoraj na smučišče. Ne potrebuješ nositi s seboj ogromih ruzakov in torb, v katerih imamo mame ponavadi spravljene vse pripomočke, rezervna oblačila za najmlajše in hrano za najmlajše. Da ne govorim koliko jo lahko spravijo vase že skoraj najstniki. Ruzak je zaradi tega lahko še precej težji. Tokrat je ostal kar v avtu.

Najboljše od vsega pa je, da je čisto v bližini tudi koča  –  Gostišče Brunarica – v kateri se nahaja wc (katerega lahko za razliko od nekaterih smučišč v Sloveniji koristite zastonj). Slednje je pri malčkih, ki so ravnokar stopili iz plenic še kako pomembno, saj jih ponavadi ravno v trenutku, ko jih dobro napravimo v zimska oziroma smučarska oblačila, pritisne kakat ali lulat. Seveda tudi naša Jerca tokrat ni bila izjema.

Ker naša malčica ne zdrži dolgo na smučišču (no, zanjo je vseeno kar velik zalogaj), je najprej z njo bordal mož. Sin pa je že tako velik, da se je ta čas zabaval kar sam s svojim bordom. Po kaki uri in pol pa sva punci odšli v Gostišče Brunarico, kjer sva si privoščili vsaka svojo juhico (Jerca govejo, jaz pa gobovo) in odličen domač jabolčni štrudelj (no, rozine sem ven zbezala).

 

Uroš in Jerca pri učenju bordanja
Uroš in Jerca pri učenju bordanja
Jaka na bordu
Jaka na bordu
Bob steza na Soriški planini
Bob steza na Soriški planini

S seboj sem seveda imela tudi knjigico z nalepkami in barvice, da se je mala borderka zamudila še za dodatno uro in pol, ko sta se malo nabordala tudi fanta. Imajo pa tudi v Brunarici nekaj družabnih iger, tako, da bi se lahko zamotili tudi s tem.

Ko pa sta se fanta naveličala zimskih radosti, smo se še nekajkrat zapeljali po bob stezi s sankami. Preživeli smo še en super športni popoldan v objemu prekrasne narave.

Tako, da priporočam, dokler je še sneg in tako lepo vreme.

 

 

 

Preberi tudi