Minil je že cel mesec od rojstva Jagode. In ker so se ravno začele počitnice in poletje, se mi zdi, da je vse skupaj malo lažje. Jaku ni treba težit za šolo, Uroš je malo več doma. Jerco pa vmes zabava tudi babi.
V tem času je Jagodo obiskala patronažna. In dobila je že tudi prve obiske.
Patronažna je prišla v izvidnico trikrat. Toliko, da je preverila, če se popek celi ok in dvakrat jo je stehtala. Popek ji je odpadel že zelo hitro. Čiščenje le tega sem prepustila Urošu. Sama nimam živcev za take stvari.
Sicer sem odklonila tehtanje po podoju, ker se mi to ne zdi smisleno. Patronažna jo je tehtala le na splošno, kjer je ugotovila, da lepo pridobiva. V prvem tednu po odpustu iz porodnišnice je pridobila 200 g, v drugem pa 250 g.
Samo toliko za informacijo, Jagoda se je rodila s težo 2380 g (odpustna 2370 g) in dolžino 48 cm.
Kopanje pa mi je patronažna prepustila. Ker je to le tretji otrok in naj bi vedela kaj delam. No, tu se je sicer uštela, ker se mi zdi, da totalno nič ne vem. Spomin me je čisto zapustil. Ne spomnim se ničesar izpred treh let, ko je bila Jerca novorojenčica. Ok, kopanje bom sicer zmogla. Oziroma kopanje zmorem. Po svoje. In s povišanim srčnim utripom. Ter upanjem, da me nikoli ne bo kdo videl pri tem … ahaha. Moram si še malo ogledati prijeme otroka, medtem ko se kopa. Ali pa pogooglati če obstaja kakšen nastavek ali “ležišče” za otročka, medtem ko ga kopaš. Da ne rabim dodanega para rok pri tem.
Prvega pregleda pri pediatru še ni imela, le ta jo čaka v petek.
Prav daleč se z njo še nismo odpravili, z avtom smo šli le do babi in dedija v Velenje ter na nujen, hiter sestanek v Kranj. Vožnjo je lepo prenesla, vendar smo se ji prilagodili. V kolikor je začela jokcati, smo ustavili in sem jo podojila. V soboto se tudi midve odpravljava na morje, kar je sicer le največ 3 ure vožnje, pa vendar se mi zdi, da vožnja ne bo tako zelo stresna kot je bila pri Jerci, ki je vadila svoja pljuča na polno celo pot, kamorkoli smo šli.
Na dolg sprehod v vozičku jo še nisem peljala, ker se sama še ne počutim čisto ok. Pa tudi malo prevroče je za vozičkanje te dni. Jo pa dam v voziček toliko, da malo zadremucka, če mi že druge metode odpovejo.
Jagoda je namreč dojenček, ki očitno rabi non stop bližino. Tako, da spi kot ubita v naročju, lahko tudi 2 do 3 ure skupaj, ko pa jo odložiš, je takoj jok. Sicer je občasno zadovoljna tudi z babičinim naročjem, atijevega se mora še navaditi.
Tako je tudi ponoči, saj sem že nekaj noči dremucakala kar z njo v naročju. Drugače je hudo in se na polno joka.
Tako, kot je ponavadi hudo popoldan, ko ima krče. Vem, da so krči pač nekaj, kar mora miniti pri dojenčku, pa vendar ji pomagam z masiranjem trenuščka. Takrat uporabim masažni gel za umirjanje kolik od Frezyderm. Ko ji zmasiram trenušček, se ponavadi pokaka in je bolje.
Nekega ritma še nima oziroma nimamo, kakšen dan se doji celo dopoldan in potem zaspi tudi za dve do tri ure popoldan. Včasih pa je obratno. Edini ritem, ki ga imamo sedaj je to, da se zvečer, okoli sedmih do osmih, skopa.
Zaenkrat jo tudi ne silim oziroma nas ne silim k uvajanju ritma, ravno zaradi tega, ker so počitnice, poletje in ker je trenutno preveč vroče, da bi lahko karkoli drugega počela, kot bila z njo notri, jo nosila, crkljala, masirala, previjala ter seveda non stop dojila.
Kljub temu, da sem Jerco dojila več kot 2 leti, je tudi tokrat precej naporno in na trenutke noro utrujajoče. Že na začetku me je presenetilo, ker so me strašno bolele bradavice (sem mislila, da so bolj utrjene). Poleg ostalih bolečin zaradi carskega, sterilizacije in drena je bila to res češnja na smetani, ki me je na trenutke ubijala. Ampak je končno minilo. Oziroma so minile vse bolečine.
Jagoda je več ali manj že cel mesec na zizi. Doji se non stop. Kar je normalno, saj je nastajanje mleka sistem, ki se samodejno regulira – več kot se dojenček doji, več mleka nastaja in obratno. In tako je edina rešitev za povečanje mleka (vsaj na začetku) ter za to, da se količina mleka uskladi s povpraševanjem, pristavljanje dojenčka kadarkoli in kjerkoli. Torej dojenje na otrokovo pobudo. In sama to podpiram. Hkrati pa priznam, da sem se že zjokala, ker mi je zaenkrat še tako naporno. Jagoda se ponoči noče dojiti v leže, ko jo odložim, joče. Ena dojko ima raje kot drugo (kar sem že navajena od Jerce). Ampak se vseeno trudim, da bi jo vzljubila oziroma vsaj malo sesala iz nje. Poleg tega se krega na obe, ko ima krče ali jo kaj zvija. In potem joka, se zvija, udarja z glavo ob bradavico, kot da jo divje išče a hkrati jo noče. Ampak vem, da je to vse ok, ker sem že dala 1x čez. Ker dvomim, da bi vztrajala z dojenjem, če bi bila s takimi težavami soočena prvič.
Pestro, priznam. Ampak sem prepričana, da bo iz meseca v mesec bolje. Z njenimi krči, ritmom in spanjem.
(p.s. Naslovno in sredinsko fotko je posnela Mateja Tamše. Jagoda pa ima na zadnji fotki oblečen pajacek za iz porodnišnice od Copka – Copek handmade)
Zaenkrat sta njena najljubša “pripomočka” moses košara iz spletne trgovine Čist kjut in gnezdece iz otroške spletne trgovine Wow! baby (tiny star). Drugega pa še ne uporablja oziroma ne uporabljamo.
Aja, še to lahko dodam: sestrica Jerca jo obožuje. Za kar sem neskončno hvaležna.
