Prejšnji teden sem delila pismo mamice, ki me je prosila, da naj njeno sporočilo poskušam predstaviti čim večji populaciji ljudi. Saj lahko le z ozaveščanjem in tudi s pogovorom doma, z otroki, preprečimo, da se ustrahovanje sploh dogaja. Do tega moramo imeti ničelno toleranco. Ne glede na vse.
Jesper Juul je v tem članku povedal naslednje:”Otroci premorejo empatijo in tudi uvid. Znajo ločevati med prav in narobe, vendar ob sebi potrebujejo odgovorne odrasle, ki ustvarjajo pravo ozračje.”
Se vsi strinjamo s tem, mar ne? In le mi, starši in odrasli lahko naredimo marsikaj, da do ustrahovanj po šolah (in tudi izven le teh) ne bo prihajalo.
Zato danes delim še eno zgodbo fanta, ki je ustrahovanje doživel na lastni koži. In se iz tega izmotal sam, brez pomoči odraslih, saj kot pravi, učiteljev to ni zanimalo. Da bi pa doma načel to temo, pa se je tudi malo bal, da bi izpadel šibak.
