Never 2 late 4 u
  • Jaz
    • Jaz

      Kako ne prisiliti otroka k igranju inštrumentov

      18/11/2020

      Jaz

      Ekstra sočna in fit jabočna torta

      09/11/2020

      Jaz

      The Ordinary – best of/for the best?

      29/10/2020

      Jaz

      Naj imajo na otroštvo lepe spomine

      19/10/2020

      Jaz

      Fak stara, a ti si že tolk…

      07/10/2020

  • Fit mami
    • VSI LCHF Vadba in počutje
      Fit mami

      Ekstra sočna in fit jabočna torta

      09/11/2020

      LCHF

      LCHF KUKIJI

      21/06/2019

      Fit mami

      Palačinke iz zelene bananine moke – paleo

      30/03/2019

      LCHF

      Lchf Valentinova panna cotta

      05/02/2019

      LCHF

      LCHF KUKIJI

      21/06/2019

      LCHF

      Lchf Valentinova panna cotta

      05/02/2019

      LCHF

      Arašidovo čokoladni pralineji (lchf)

      28/06/2018

      LCHF

      Večerna poslastica – LCHF ocvrti bezgovi cvetovi

      01/06/2018

      Vadba in počutje

      Mama z malo večjo zadnjico

      14/02/2018

  • Ustvarjanja
    • VSI Navdihuje me Ustvarjam
      Ustvarjanja

      Velikonočna jajčka pobarvana s peno za britje

      07/04/2020

      Ustvarjam

      Velikonočni zajček iz nogavice

      12/03/2020

      Ustvarjam

      Vosek za razcepljene konice las – DIY

      08/05/2019

      Ustvarjanja

      Nora buča za Noč čarovnic

      05/10/2018

      Navdihuje me

      Slamnikarstvo Ana Cajhen

      04/06/2018

      Navdihuje me

      Tole pa je res najlepše Valentino darilo,…

      13/02/2018

      Navdihuje me

      Trgovina Židana marela v Kranjski Gori

      02/02/2018

      Navdihuje me

      Glorianna Crochet – Kvačkanje

      24/01/2018

      Ustvarjam

      Velikonočni zajček iz nogavice

      12/03/2020

      Ustvarjam

      Vosek za razcepljene konice las – DIY

      08/05/2019

      Ustvarjam

      Mazilo iz materine dušice

      08/07/2018

      Ustvarjam

      Najlepša velikonočna jajčka

      26/03/2018

  • Gostujoča tipkovnica
    • Gostujoča tipkovnica

      Izguba sina – zgodba mamice Natalije

      14/10/2018

      Gostujoča tipkovnica

      Žalostna zgodba mamice Lana, ki je umrl…

      14/10/2018

      Gostujoča tipkovnica

      Čudoviti smisli življenja – tudi brez otrok

      05/03/2018

      Gostujoča tipkovnica

      BOŽIČ NI ZA VSAKOGAR SREČEN PRAZNIK

      24/12/2017

  • Moja zgodba in kontakt

Never 2 late 4 u

  • Jaz
    • Jaz

      Kako ne prisiliti otroka k igranju inštrumentov

      18/11/2020

      Jaz

      Ekstra sočna in fit jabočna torta

      09/11/2020

      Jaz

      The Ordinary – best of/for the best?

      29/10/2020

      Jaz

      Naj imajo na otroštvo lepe spomine

      19/10/2020

      Jaz

      Fak stara, a ti si že tolk…

      07/10/2020

  • Fit mami
    • VSI LCHF Vadba in počutje
      Fit mami

      Ekstra sočna in fit jabočna torta

      09/11/2020

      LCHF

      LCHF KUKIJI

      21/06/2019

      Fit mami

      Palačinke iz zelene bananine moke – paleo

      30/03/2019

      LCHF

      Lchf Valentinova panna cotta

      05/02/2019

      LCHF

      LCHF KUKIJI

      21/06/2019

      LCHF

      Lchf Valentinova panna cotta

      05/02/2019

      LCHF

      Arašidovo čokoladni pralineji (lchf)

      28/06/2018

      LCHF

      Večerna poslastica – LCHF ocvrti bezgovi cvetovi

      01/06/2018

      Vadba in počutje

      Mama z malo večjo zadnjico

      14/02/2018

  • Ustvarjanja
    • VSI Navdihuje me Ustvarjam
      Ustvarjanja

      Velikonočna jajčka pobarvana s peno za britje

      07/04/2020

      Ustvarjam

      Velikonočni zajček iz nogavice

      12/03/2020

      Ustvarjam

      Vosek za razcepljene konice las – DIY

      08/05/2019

      Ustvarjanja

      Nora buča za Noč čarovnic

      05/10/2018

      Navdihuje me

      Slamnikarstvo Ana Cajhen

      04/06/2018

      Navdihuje me

      Tole pa je res najlepše Valentino darilo,…

      13/02/2018

      Navdihuje me

      Trgovina Židana marela v Kranjski Gori

      02/02/2018

      Navdihuje me

      Glorianna Crochet – Kvačkanje

      24/01/2018

      Ustvarjam

      Velikonočni zajček iz nogavice

      12/03/2020

      Ustvarjam

      Vosek za razcepljene konice las – DIY

      08/05/2019

      Ustvarjam

      Mazilo iz materine dušice

      08/07/2018

      Ustvarjam

      Najlepša velikonočna jajčka

      26/03/2018

  • Gostujoča tipkovnica
    • Gostujoča tipkovnica

      Izguba sina – zgodba mamice Natalije

      14/10/2018

      Gostujoča tipkovnica

      Žalostna zgodba mamice Lana, ki je umrl…

      14/10/2018

      Gostujoča tipkovnica

      Čudoviti smisli življenja – tudi brez otrok

      05/03/2018

      Gostujoča tipkovnica

      BOŽIČ NI ZA VSAKOGAR SREČEN PRAZNIK

      24/12/2017

  • Moja zgodba in kontakt
Jaz

Ponosna na črtico?

napisala Nataša 20/03/2019
Nosečnost se lahko konča s carskim rezom

Tiste, ki ste dale to čez, najbrž veste o čem govorim. O carskem rezu.

Velikokrat zasledim na družabnih omrežjih, da se ženske strašno obremenjujejo na kakšen način so rodile. Predvsem, če so rodile s pomočjo carskega reza. Da imajo slabo vest. Zakaj?

Ker drugi (tisti, ki niso rodili na tak način) pravijo, da je carski res lažji kot naravni porod.

Sama sem rodila s pomočjo carskega reza dvakrat. Prvič, priznam, sem si ga potiho želela, ker me je bilo strašno strah rodit naravno (najbrž kot skoraj vsako nosečnico). In se mi je ta želja uresničila, ker se po parih urah po prejetju tabletke za mehčanje materičnega vratu nisem še nič odpirala (hkrati pa je bil Jaka že 14 dni čez rok in očitno za tako starost zahiran – to sem zvedela kasneje). Takrat sem rodila v Postojni in so mi opravili carski rez v spinalni anesteziji. Počutje (fizično) je bilo po tem super. Nobenih večjih težav, razen bolečina prve dni (kar je normalno).

Med drugo nosečnostjo o načinu rojevanja nisem veliko premišljevala, ker sem imela precej drugih težav. Oziroma vse je šlo narobe, kar je narobe lahko šlo. Že med samo hospitalizacijo v Porodnišnici Ljubljana (ki se je začela že tam nekje v 22. tednu nosečnosti) pa mi je bilo rečeno, da bodo moje dete poskušali obdržati v topli maternici čim dlje, ko pa bodo videli, da se tam ne počuti več dobro, pa mi bodo naredili carski rez. Seveda. Samo, da bo vse ok. Na razgovoru z anesteziologinjo sem sicer želela ponovno carski rez v spinalni anesteziji, pa o tem ne ona, ne ginekologinja nista hoteli slišati. V redu, če sta tako mislili, seveda nisem nasprotovala. Izkazalo se je, da je bila odločitev obeh pravilna, saj je carski rez trajal kar precej dolgo, ker je bilo menda treba odstranit stare brazgotine, pa tudi maternica je bila na enem delu zelo stanjšana in priraščena na trebušno votlino.

Že med samo pripravo na drugi carski rez sem se počutila strašno slabo. Po tem, ko sem se pa zbudila, pa sploh. In ti spomini na ležanje na intenzivni me prav mrazijo. Slabost, glavobol, prebavne motnje, bolečine po celem telesu, … vonj parfuma zdravstvenih delavk,… groza. Da potem o okrevanju (fizičnem in psihičnem) sploh ne govorim.

Tako, da ja. Sama sicer nimam slabe vesti, ker nisem rodila naravno. Sicer me zanima, kako bi bilo, … kakšni so občutki, ko rodiš naravno (pa ne med samim porodom, ampak po porodu). Prvi stik z dojenčkom. Seveda, da bi tudi to rada doživela.

Malo sem o tem namignila svoji ginekologinji, pa pravi, da po dveh carskih rezih ni velike šanse za naravni porod. Žal.

Ja, nimam slabe vesti ali da bi se strašno obremenjevala ali čutila kakšno nesposobnost, ker sem rodila s CR. Se mi pa zdi, da mi nekje globoko, daleč zadaj, manjka tisti občutek oziroma mogoče “firbec” kakšni bi bili občutki, če bi rodila naravno. Ker po carskem sem se obakrat počutila le utrujeno in niti nisem mogla kaj preveč razmišljat o svojih občutkih zaradi bolečin. Nisem čutila tiste sreče, ki jo opisujejo mamice, ki rodijo naravno. Tistega trenutka sreče.

Ena od mamic, ki je tudi imela ugentni carski rez (na katerega niti najmanj ni bila pripravljena) pravi:” Ta čuden občutek, ko gledaš tam v posteljici nekega dojenčka, ki ti ga pripeljejo, pa kot da ni tvoj … meni fuuul manjka tisti prvi jok, pa tisti trenutek takoj po porodu ko ga zagledaš… vsak se odloča zase, jaz si želim probat naslednjič naravno. Če pa bi bil obvezen CR pa spinalno. Čeprav me je na smrt strah igel in vsega podobnega…”

Meni so sicer prvič Jaka položili k glavi in sem mu lahko dala en poljubček takoj, ko se je rodil. Drugič pa 2 dni nisem videla svoje princeske zaradi slabega počutja. Pa tudi potem se jo nekaj dni nisem upala dotaknit v inkubatorju. In takrat sem se res počutila malo ogoljufano. Ogoljufano, ker nisem imela tiste vesele, lepe nosečnosti. Ker niti nisem imela lepega trebuščka. Rodila sem skoraj brez trebuščka še. Pa tudi, ker nisem mogla čutiti tistih lepih občutkov, ki jih druge tako opisujejo.

Claudia Lepej, mlada mamica, ki sem jo spoznala preko Facebooka, pravi:

“Jaz sem se celo nosečnost pripravljala na naravni porod. Prebrala zakaj vse je naravni porod najboljša možnost za otroka… želela sem otroka takoj dobiti nase, izvajati skin to skin, počakati da popkovina neha utripat,… vse to kar se bere, da je najbolje za otroka. Poleg tega celo nosečnost kar nisem mogla dojet, da bom imela otroka. Komaj sem čakala porod, da končno vidim svojega otroka. Da dojamem da je res moj. Ko sem se zbudila iz narkoze najprej nisem niti pomislila na otroka. Že zaradi tega sem se počutila kot slaba mati, ker sem pozabila na otroka in me je zanimalo samo kje je partner. Potem sem se zavedla, kaj se je zgodilo, in sem se počutila kot slaba mati, ker otroku nisem nudila vsega “najboljšega” ob porodu s čimer so me vso nosečnost bombardirali. Potem sem se začela sekirati glede dojenja. Ker nisem želela, da bi dobival AM, ker me je zagrabla panika, da se bo navadil na flaško in se ne bo hotel dojiti. Ko so ga končno pripeljali, mi je bilo vse skupaj čudno. Gledala sem spečega oblečenega otroka in nisem mogla dojet da je to MOJ otrok. MOJ sin. Ko sem ga gledala, se mi je zdelo, kot da so mi pripeljali nečaka ne pa sina … počutila sem se kot slaba mama, ker se nisem povezala z njim v trenutku. Potem sem celo noč slabo spala, ker se mi je zdelo, da sem slaba mama, ker otrok ne more biti ponoči ob meni. Komaj sem čakala, da grem na oddelek, pa mi je postavljanje na noge delalo velike težave (močne vrtoglavice, izguba zavesti). Bolečine so bile hujše kot sem si predstavljala. Spet sem se počutila kot grozna mati, ker ne morem poskrbeti za otroka. Vse te misli kar niso hotele proč. Šele po več kot mesecu dni, ko tudi bolečine niso bile več konstantno prisotne so se nehali ti občutki, da sem slaba mati. Čeprav se dva meseca po porodu še vedno ujamem na tej misli v trenutkih ko joka, jaz pa ne vem kako mu pomagati. Pri meni je bilo res največ to, da so me z vseh strani (sploh splet, fb…) bombardirali zakaj je za otroka naravni porod boljši od CR (kadar je vse vredu, ampak tega zadnjega dela noben ne poudarja), in sem imela občutek, da sem se premalo potrudila, da nisem nudila otroku, vse kar bi mu lahko… pa mi lahko še 1000 mamic reče, da nimam razloga za take občutke in da se ne smem tako počutit, pa ne bo spremenilo tega, kar sem čutila prve tedne po porodu. Take izjave nerazumevanja samo poslabšajo moje počutje. Tako kot mamice, ki so rodile naravno, ne razumejo kako je imeti CR, tako tudi tiste, ki niste imele težav, ne boste nikoli razumele naših občutkov. Zavedam se da je CR rešil življenje mojega otroka in sem zato hvaležna, vseeno pa mi je bilo težko to sprejeti. In ko sem brala, da večina žensk ni imela podobnih težav, sem se počutila kot da je z mano nekaj narobe in kot da spadam na psihiatrijo zaradi svojih občutkov. No po me je bilo hkrati sram prositi za pomoč. Na srečo sem uspela (skoraj) vse sama predelat. Prav lahko pa bi se zgodilo, da bi, zaradi kake izjave nerazumevanja (veliko jih je bilo pod zgodbami drugih mamic, da se tako ne smemo počutit, da s tem delamo krivico otroku, pa še marsikaj hujšega,…), ki bi me potisnila čez rob, moj sin ostal brez mamice… tako da ja, bodite srečne, da ste CR tako dobro sprejele in prosim ne obsojajte mamic, ki imajo težjo izkušnjo…

Marsikatera mamica, ki je rodila s pomočjo carskega reza pravi, da je bila deležna marikatere nesramne pripombe drugih mamic, ki pa niso rodile s carskih rezom. Kot npr.: Ti že ne veš, kaj je to roditi!  To ni noben porod! Da to se ne šteje kot rojevanje. In da nima pojma kaj je to bolečina … in podobne izjave.

Verjamem, da se je velikokrat težko postaviti v kožo drugega, ampak lahko se pa potrudimo. Ali pa tudi ne in sploh ne komentiramo takih dogodkov, ki se nas v bistvu sploh ne tičejo. Pa čeprav bi vsaka ženska, ki je že postala mama, lahko vedela, da smo po rojstvu vse ženske malo bolj občutljive in tudi drugače doživljamo vsako pripombo, pa čeprav je še tako nedolžna.

Tudi porod s pomočjo carskega reza je porod.  In po taki operaciji se je včasih treba prekleto potruditi (vsaj prve dni), da sploh lahko dvigneš svojega otroka, da ga podojiš, pa tudi da vse skupaj sprejmeš.

Torej mamice, ženske, dame, gospe, babice … ne obsojajte. Nikogar. Tiste, ki ste rodile naravno, ne tistih, ki so rodile s pomočjo carskega reza in obratno.

Jaz sem ponosna na svojo črtico. Bodite tudi ve. Tudi tiste, ki jo nimate od carskega reza ;).

 

 

 

 

 

 

Ponosna na črtico? was last modified: March 20th, 2019 by Nataša
carski rezrojstvo otroka
0 comment
2
Facebook Twitter Google + Pinterest
Nataša

prejšnji članki
Božanska pita brez peke
next post
Palačinke iz zelene bananine moke – paleo

Preberi tudi

Je z mano vse v redu? Skupno...

07/08/2018

Vikend pustolovščina na Rogli – Gostišče Smogavc

21/01/2020

Izguba službe nikoli ni lahka – moja...

28/05/2020

Mali borci potrebujejo našo pomoč

09/02/2018

Pa je doletelo tudi nas – uši

04/04/2018

Božično novoletno fotografiranje s Sanja’s Visuals

09/12/2017

Ko se ti življenje postavi na glavo...

11/02/2019

Kaj se dogaja z našo 3 letnico?...

22/10/2019

Piklerjev trikotnik – Modna muha ali nujen...

25/08/2020

Na katero stvar vedno pozabimo, ko nakupujemo...

12/08/2020

Vpišete se na novičke

Please wait...

Hvala da si se naročil na moje novičke. 

@2017 - Never2Late4U


NAZAJ NA VRH

Uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najboljše doživetje na naši spletni strani.

Tu lahko izveste več o tem, kateri piškotke uporabljamo in kako jih izključit nastavitve

Never 2 late 4 u
Powered by  GDPR Cookie Compliance
Pregled zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo.

Piškotki so majhne besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do medmrežja, da bi lahko prepoznavala posamezne naprave, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.

Nujno potrebni piškotki

Nujno potrebno piškotke je treba vedno omogočiti, da lahko shranimo nastavitve za nastavitve piškotka.

Če onemogočite ta piškotek, ne bomo mogli shraniti vaših nastavitev. To pomeni, da boste morali vsakič, ko obiščete to spletno mesto, ponovno omogočiti ali onemogočiti piškotke.