Petkova rubrika je tu in danes imamo vprašanje, s katerim se nas večina kot staršev najbrž sooča. Hočemo, nočemo, velikokrat v svojih besedah ali dejanjih lahko opazimo svoje starše. Ravno to, kar smo si, ko smo bili mlajši in brezskrbni, obljubili, da ne bomo.
Sledilka pravi, da ne želi kot mama reagirati in biti kot njena mama. Njeno vprašanje je:
So področja vzgoje, ki meni kot mami predstavljajo ogromno izzivov. Vem, da vseh ne bom rešila, se pa trudim, si zastavljam vprašanja, iščem rešitve (tako z branjem kot z različnimi pristopi z zdravo kmečko pametjo), včasih pa tudi povprašam za mnenje strokovnjake. Ker menim, da se najdejo tudi mame, ki imajo podobne težave in se znajdejo tako kot jaz, pred podobimi izzivi, sem se odločila, da nekaj le teh, ki meni osebno predstavljjo (ali pa so mi) največji izziv, zapišem kar na “papir”. Eden od teh izzivov je tudi izbirčnost mojih otrok.
Prejšnji teden sem delila pismo mamice, ki me je prosila, da naj njeno sporočilo poskušam predstaviti čim večji populaciji ljudi. Saj lahko le z ozaveščanjem in tudi s pogovorom doma, z otroki, preprečimo, da se ustrahovanje sploh dogaja. Do tega moramo imeti ničelno toleranco. Ne glede na vse.
Jesper Juul je v tem članku povedal naslednje:”Otroci premorejo empatijo in tudi uvid. Znajo ločevati med prav in narobe, vendar ob sebi potrebujejo odgovorne odrasle, ki ustvarjajo pravo ozračje.”
Se vsi strinjamo s tem, mar ne? In le mi, starši in odrasli lahko naredimo marsikaj, da do ustrahovanj po šolah (in tudi izven le teh) ne bo prihajalo.
Zato danes delim še eno zgodbo fanta, ki je ustrahovanje doživel na lastni koži. In se iz tega izmotal sam, brez pomoči odraslih, saj kot pravi, učiteljev to ni zanimalo. Da bi pa doma načel to temo, pa se je tudi malo bal, da bi izpadel šibak.
Vsi se moramo zavedati, da čisti vodni viri niso neusahljivi. Zato moramo imeti odgovoren in varčen odnos do vode. Z zmanjšanjem porabe vode posredno zmanjšujemo tudi porabo električne energije, s tem prispevamo k ohranjanju okolja, sploh pa posledično omilimo podnebne spremembe.
Načinov, kako varčevati z vodo, je veliko, vse pa se začne pri nas, v družini.
Vzgoja do zdravega odnosa do okolja pomeni, da skrbimo za varčevanje z energijo, ohranjanje pitne vode, zmanjšanje onesnaževanja, ohranjanje našega planeta in življenja na njem.
Zato je tudi pomembno, da celotna družina vsak dan varčuje z vodo. Ni važno, če so prihranki majhni. Vsaka kapljica šteje!
Že med poletjem sem opazila na družabnih omrežjih, da je tu vzdušje precej napeto. Sicer je napeto že odkar brskam po internetu (v mislih imam med.over.net, kamor me je že pred leti večkrat zanesla tipkovnica), ampak takega sovraštva ter toliko neprimernih besed, celo dejanj, še nisem zasledila. Mogoče je bilo to že prej, pa sem sedaj le preveč visela na internetu. Kljub temu, da jamram, da nimam za nič časa? Khmm … zna bit … pa vseeno …
Ljudje nimajo več osnovnega bontona. Ne razumem zakaj se je potrebno na družabnih omrežjih tako prepirati, iskati v vsakem stavku mišjo dlako in ko se tisti konec dlake le nekje zasveti, s takim veseljem izliti svoj gnev nad popolnoma enostavnim postom, vprašanjem, ki ga nekdo zastavi na facebooku, naprimer. Pa je to lahko le: “Prosim za pomoč. Pozna kdo dobrega pediatra? Ginekologa?”
Kljub temu, da se jih več kot očitno tema ne dotika, se čutijo poklicane, da komentirajo. Včasih na najbolj nizkoten način.
Kot otrok sem večkrat doživela krivico s strani staršev, vsaj zdelo se mi je tako. Po tem sem sklepala, da sta imela starša raje mojega brata. Normalno, on je bil fant (če si doma na kmetiji, je to itak najbolj važno), on je bil poslušen, priden. No, vsaj v njunih očeh. Jaz pa vse kontra. In seveda sem jima večkrat to vrgla naprej: “Itak imata rajši brata!” Z vso gorečnostjo sta to zanikala. Pfaaaa … še vedno jima ne verjamem. 😉 Zdi se mi neverjetno, ampak ali lahko ljubiš dva otroka enako?
