Ko sem sama rodila deklico s posebnimi potrebami sem bila izgubljena. Po začetnem šoku sem se najprej posvetila njeni diagnozi, jo do potankosti raziskala, poskušala najti starše otrok z enako diagnozo ter se predvsem posvetila njej.
Seveda sem z njo preživela ogromno ur pri različnih zdravnikih, specialistih, na terapijah, … Počasi sem začela spoznavati, da otrokom s posebnimi potrebami pripadajo različne pravice, o katerih pa nihče ne govori.
Razen mi, starši otrok s posebnimi potrebami. Sama sem večinoma za omenjene pravice izvedela od staršev otrok, ki so se soočali s podobnimi težavami ali pa sem jih izbrskala na internetu.
