Vse bo vredu, nič ne skrbi, pozdravili te bomo … Pot ne bo lahka, pa vendar boš zmogla. Imaš Karla, ki te potrebuje in moža, ki te ima neizmerno rad … To so bile besede, ki so mi zaledenele kri. Nisem vedela kje sam, kaj sem, kdo sem, še manj kako sem ….
Sem ženska bolj baročne postave, stara skoraj 40 let, že 11 let poročena, zadovoljna v svojem zakonu, zraven sebe imam prečudovitega moža, ki je izpolnil zaobljubo, v dobrem in slabem, v zdravju in bolezni …
Čeprav sem težo teh besed dojela šele kasneje.
