Odkar sem rodila Jagodo, res slabo skrbim zase. Tam nekje do oktobra, se mi zdi, da mi je še nekako šlo. Ravno malo pred tem, v septembru sem se spravila k sebi tudi glede prehrane (da se nisem basala samo s cukrom), a kaj ko sta ta zdrava meseca prehitro minila in začele so se bolezni, posledično nespanje obeh tamalih in pri povprečno treh urah spanja na noč me je držala pokonci le še čokolada. Ali pa vmes še kakšni slani arašidi, ki jih sama še izdatno solim s solnim cvetom (mmmmmm…). Brez obsojanj, prosim. In brez špecanja, ker tega še Uroš ne ve. Najboljša pa je tista varianta: zvrhana žlica nutelle v katero si previdno zmešaš slane arašide in vse skupaj izdatno posoliš (no, tega pa res Urošu ne povedat, ker že samo hranjenje z nutello na žlico ne šteka).
