“Vsaj zadnjih 200 let se starši pritožujejo nad tem, da mladi ljudje pri 14, 15 letih nočejo razmišljati o posledicah. Starši v takih primerih pogosto menijo, da se njihovi otroci upirajo. Toda kot je razvidno iz novejših raziskav možganov, taki odzivi nikakor niso nujno povezani z uporništvom. Drži pa, da je tisti del možganov, ki bi moral biti odgovoren za posledice, pri tej starosti onesposobljen. To je torej biološko dejstvo, ki ga ne bi smeli vzeti osebno. Stara šala, da bi morali najstniki hoditi naokoli z opozorilnim znakom, na katerem bi pisalo ‘Zaradi prenove zaprto’, torej morda sploh ni iz trte izvita.” piše Jesper Juul.
Ja, tudi naš najstnik ima tisti del možgan, ki skrbi za posledice, rahlo zacementiran. Trenutno predvsem kar se tiče šole. Sicer mu ne gre tako slabo, ampak midva z Urošem točno veva, da bi mu z malo učenja šlo precej bolje.
Seveda mu tega dopovedat ne moreš. Sicer pa, kdo je pa lahko nam kaj dopovedal?