Ali kot mama velikokrat občutiš slabo vest oziroma krivdo? Delaš vse, kar zmoreš, a se zdi, da so otroci kar naprej nezadovoljni, dojenček joka, večji otrok ima kar naprej izpade (ali pa se otroka non stop prepirata, ravsata, jokata, …), stanovanje je v razsulu, mož tečen, ker se mu že nekaj časa nisi posvetila, …? Vmes razmišljaš, če nisi ti kriva, da ste spet zboleli, ker energetsko privlačiš bolezen? Za povrhu vsega pa si med tako imenovanimi družinskimi prazniki (ki naj bi bili najlepši del leta) še izgubila živce in znorela (po možnosti nad vsemi)? O tem, da si že sto let zase nisi vzela niti pet minut časa, sploh raje ne razmišljaš? Ker če bi si, potem bi bilo še huje (si misliš).
Naj te potolažim. Nisi edina.
Kot mama je popolnoma naravno, da se počutimo krive. Mamina krivda je notranji dialog vseh mam. “Nekaj bi morala narediti drugače, čeprav niti ne vem, če je bilo to, kar sem naredila, narobe.” Ja, lahko je zelo težko breme. Vendar moraš vedeti, da je mamina krivda normalno in pogosto čustvo in da to ne pomeni, da si slaba mama. Nihče ni popoln in prav je, da delamo napake ali da ne zmoremo narediti vsega. Sploh pa ne v določenih obdobjih družinskega življenja.
