Kot otrok sem večkrat doživela krivico s strani staršev, vsaj zdelo se mi je tako. Po tem sem sklepala, da sta imela starša raje mojega brata. Normalno, on je bil fant (če si doma na kmetiji, je to itak najbolj važno), on je bil poslušen, priden. No, vsaj v njunih očeh. Jaz pa vse kontra. In seveda sem jima večkrat to vrgla naprej: “Itak imata rajši brata!” Z vso gorečnostjo sta to zanikala. Pfaaaa … še vedno jima ne verjamem. 😉 Zdi se mi neverjetno, ampak ali lahko ljubiš dva otroka enako?
