Pet let nazaj sem Jaka peljala na sistematski pregled. Preden sva se odpeljala nazaj domov, sem iz navade pogledala maile. Skoraj me je kap. Na služben mail je prišla nova sistemizacija novega šefa in mojega delovnega mesta ni bilo več v sistemizaciji delovnih mest. Postalo mi je slabo in noge so se mi zašibile. Postala sem panična. Sicer sem slutila, da se bo to zgodilo, pa vendar, … nisem bila pripravljena. Saj veste, upanje umre zadnje.
Danes je Valentinovo in glede na to, kaj vse berem na FB in IG ter gledam po trgovinah, vidim, da je (ali bo) večina od vas dobila nora darila. Lepo zavite posebne čokoladice, prekrasne šopke, posebna unikatna darila,… ni da ni.
Z Urošem sva skupaj že 12 let in priznam, da pri njem še nisem zaznala ali občutila kakšnega hudega čuta za pozornost ob takih priložnostih. Sicer je res, da si v zadnjih letih vsaj zapomni kdaj imam rojstni dan. Ampak za to je potreboval leta učenja (ali bolje rečeno teženja, užaljenosti in grdih pogledov).
