Včeraj je praznovala najina Jerčica. Že tisto leto, ko se je rodila in sem z njo preživela kar nekaj časa v porodnišnici, sem zabičala Urošu, da ko prideva domov, želim, da naju pričaka zabava stoletja. Malo v hecu, malo pa zares. Seveda tega nisva doživeli, pa tudi tisti trenutek in še nekaj časa po tem, ko sva prišli domov, nisem imela volje do zabave.
Jerca pa tudi ne, saj je imela precejšnjo zabavo z mojimi zizami – se je učila dojit in sva rabili kar kak mesec in pol, da sva to usvojili.
Ko se je bližal njen prvi (prav tako je bilo pri drugem) rojstni dan, sva sicer imela v planu nek piknik doma, saj je včasih vreme primerno za prve piknike zunaj že aprila. Ampak nam vreme ni bilo naklonjeno. Tako sta njena rojstna dneva spet minila v znamenju ne-praznovanja.
Seveda je dobila tortico in nekaj fotografij, ampak oba se strinjava, da je bilo za njeno starost škoda zapravljanja denarja in energije (ja, vem, nekateri se boste zgražali) za kakšno večje slavje, kot pa tortica z ožjo družino.
Že pri Jaki je bilo njegovo praznovanje rojstnega dne kar precejšnji (pa ne samo finančni) zalogaj. Priprave, peka, vse to je kar naporno. Pri Jaki smo prizkusili vse sorte praznovanj.
Od praznovanja doma, za kar se je izkazalo za najbolj naporen (fizično in psihično) dogodek leta. Najprej sem si celo vzela dopust, da sem mu spekla torto v obliki gusarske ladje (no, samo povem, da jo skoraj nihče ni probal – a delala sem jo najmanj 4 dni). Potem pa je bilo treba paziti na skoraj cel razred, ki se je razkropil na vse konce (nekaj jih je bilo v hiši, nekaj zunaj, nekaj jih je tekalo po vasi). In trije odrasli smo vsi prešvicani od teka in od živcev komaj sfolgali vso mularijo. Tako, da smo si obljubili, da takega praznovanja ne naredimo nikoli več. Itak.
Eno leto je Uroš 4 njegove najboljše prijatelje peljal v Čatežke toplice. Ampak če se vse skupaj izračuna finančno, ni nič ceneje, kot da bi peljal skupino kolegov nekam na organiziran rojstni dan.
Eno leto sem Jaka malo “nasračkala” in sem mu rekla, da lahko povabi 4 prijatelje domov in lahko igrajo celo popoldne igrice. No, to je pa bil top rojstni dan. Vsaj zame. Nobene organizacije, nobene peke in nobenih skrbi. Par čipsov, 2 pizzi in liter soka. Ter mir cel dan.
Ampak seveda, za svoje otročke starši marsikaj naredimo, mar ne? In če ima otrok pač željo praznovati nekje, mu to (več ali manj) z veseljem ugodimo. In tako smo tudi mi večkrat organizirali njegov rojstni dan na paintballu.
Glede na to, kaj slišim in vidim zadnje čase, pa očitno praznovanja otrok prehaja iz prave industrije do pravega tekmovanja med starši, kdo bo pripravil večjo, boljšo in dražjo zabavo. S čim več animacije, dodatnih zabavnih elementov itd.
Jaz sicer nisem ravno pristaš pretiravanja (no, saj ste prebrali), ampak za našo malo princesko pa sva se tokrat le odločila, da jo bomo praznovali na malo bolj razkošen način. Oziroma tako, da se bo res zabavala in da bo še nekaj časa o tem govorila.
Z Urošem sva se odločila za organizirano praznovanje otroškega rojstnega dne.
Posameznikov, društev in podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo in izvedbo praznovanj ali pa ponujajo le prostor za prireditev zabave, je v Sloveniji ogromno. Iziramo lahko med različnimi vrstami zabav, nekatere so bolj športno obarvane, druge so bolj v obliki ustvarjalnih delavnic, tretje ponujajo le nebrzdano norenje.
Midva sva se odločila, da potrebujeva le prostor ter da bo poskrbljeno za prigrizek in pijačo.
Med vsemi ponudniki sva se odločila za Deželo igral v Domžalah. Dežela igral je dokaj nova igralnica, kljub temu pa sem za le to slišala od kolegic in prijateljic in so bile z obiskom le te zelo zadovoljne.
V igralnici poskrbijo, da praznovanje otroškega rojstnega dne poteka varno, otroci imajo na voljo ogromno prostora za norenje, lahko si poleg prostora najamete tudi animatorja za eno uro (za kar se mi nismo odločili in mislim, da je bila odločitev kar pravilna, saj so se otroci zelo zabavali sami med seboj). Ko pridete, vas čakajo na mizi slani in sadni prigrizki (če se odločite za to) ter sok in voda. Pripravljen imajo tudi kotiček za fotkanje s tortico, kjer je napisano ime slavljenca oziroma slavljenke.
Tortico sem tudi tokrat naredila sama ter nekaj pop case-ov, ker se mi zdi, da le ti vedno palijo za take male otročke.
Jerčina torta in kotiček za fotkanje
Seveda pa se lahko dogovorite tudi za kakšne druge variante.
Mi smo bili zelo zadovoljni, starši smo vsi počakali tam in spili pijačo oziroma dve. Po treh urah norenja pa so bili tudi otroci že precej utrujeni in mislim, da smo vsi zadovoljni odšli iz “mesta zločina”.
