Rutina, rutina, rutina, … #ostanidoma (pa zabavaj tri otroke)

by Nataša
Rutina s Frezyderm

Prejšnji teden so ostali doma vsi vrtčevski in šoloobvezno otroci. In seveda z njimi tudi starši. V večini. Nekaj jih kljub opozorilom, da naj tega ne počnemo, pazijo stari starši. Ampak pač včasih enostavno ne gre. Pač razumem.

Sicer sem se že prejšnji teden v dobro svojega duševnega zdravja malo distancirala od vseh socialnih omrežij, pa sem kljub temu zasledila, da veliko staršev ob tem, ko ima šoloobvezne otroke doma, še dela od doma. S tem, da dejansko in vestno delajo tudi z otrokom. Nimam pojma kako jih to uspe. Ampak svaka čast.

Jaz sem sicer že kar nekaj časa doma, najprej sem bila samo z Jerco do njenega drugega leta, sedaj pa sem doma več ali manj z obema najmlajšima (Jerca je več ali manj bolna in je bila od prvega vstopa v vrtec v septembru mogoče celo 25 dni v vrtcu). Zato ta  izolacija zame niti ni tako zelo drugačna te dni kot zadnjih nekaj mesecev. Je pa seveda razlika, ker …

Z začetkom prejšnjega tedna pa je doma še Jaka, 13 letni najstnik, ki v šoli že tako “hvata krivine” in dela domače naloge z hudim odporom, če jih sploh. Šola mu je zadnja briga.

Sicer se nisem niti ustrašila tega, da bo doma. Še vedno sem trdno verjela vanj, da bo vse naloge, prejete preko spletne učilnice in elektronske pošte oddelal sam. Vsaj tako je kazalo. Vsakič, ko sem ga malo preverila ali vstopila v njegovo sobo, je delal. No, dopoldan, ko smo dogovorjeni, da dela za šolo.

S kotičkom očesa sem prejšnji teden velikokrat zasledila kako vsi pišejo, da je potrebno imeti doma rutino. Zdaj pa sploh. Očitno si nisem hotela priznati, da bo nekaj na tem.

No, v začetku tega tedna pa sem se odločila, da natančno preverim kaj je Jaka naredil za šolo do sedaj. In seveda po mojem pričakovanju (čeprav je nekje zadaj tlelo upanje, da temu ne bo tako), je naredil le tisto, kar je bilo zanj najlažje. Polovico obveznosti je spustil oziroma “pozabil”. Tako, da s tem tednom uvajam pri nas strog diktatorsko starševski režim v družini GP.

Ker sta doma še dve frčafeli, ki rabita pozornost skoraj 24 ur na dan je/bo to zame kar precejšen izziv. Sploh pa, ker je Jaka v teh letih, da je kar naprej lačen, sledi mu pa že Jagoda, ki je sicer še v fazi uvajanja v gosto hrano (kljub temu ji gre hrana kar v slast).

Trenutno sem hvaležna vesolju, da nimam še dela od doma, ker ne vem v kateri del dneva bi lahko še to spravila. Starši, ki delate od doma, razsvetlite me?

Ja, vem, za otroke je pomembno, da imajo rutino. Pa ali smo v izolaciji ali ne. To jim zagotavlja občutek varnosti in predvidljivosti. Zato je tudi pomembno (čeprav sem se temu malo upirala na začetku), da imamo narejen urnik, ki vsebuje rutinske in prostočasne dejavnosti. In seveda moramo biti mi, starši pri tem dosledni.

Torej od danes dalje bomo imeli pri nas urnik. In sicer bodo dopoldnevi rezervirani za šolo in Jaka, Jerca bo ustvarjala (kar pomeni totalen kolaps stanovanja), Jagoda pa bo najbrž pojedla še več papirja in ustvarjalnega materiala kot ponavadi. Po kosilu bo gospod najstnik prost za 1 uro. Sledil bo trening (in upam, da se mu kdaj pridružim), potem pa se bo moral zabavati s sestricami, če bo hotel kaj jesti za popoldansko malico in večerjo.

Večerna rutina pa je tisti del dneva, ki je pri nas že od nekdaj enaka. In od česar ne odstopam. Ker bi enostavno znorela, če ne bi šli otroci spat vsaj pred deveto zvečer (pa še to sem sedaj, odkar imamo Jagodo svoja pričakovanja znižala in sem zamaknila uro, ko morajo biti vsi v postelji – prej je bila to ura osem) – no, kdaj mi uspe, da tamali zaspita že ob osmih zvečer, Jaka pa pač nekje do devetih.

Večerna rutina pri nas poteka takole: Okoli šeste ure napovem, da se bomo začeli počasi spravljati spat. Okoli pol sedme obe umijem. Če se le da obe naenkrat in sicer jima natočim malo vode v banjo. V banjo jima dam malo igrač in Frezyderm Baby šampon* , katerega Jerca že sama uporablja (zase in prav tako s tem šamponom umije Jagodo – pod mojim budnim nadzorom). Po umivanju ju namažem z Frezyderm otroškim vlažilnim mlekom (in tudi tu mi Jerca pomaga pri masiranju Jagode). Nato preberem Jerci pravljico, se malo pocrkljava in nato zaspi (včasih z več, včasih z manj jamranja). Ko Jerca zaspi oziroma je na dobri poti do tega, v spanje z dojenjem zazibljem Jagodo. Jaku ponavadi pustim, da pogleda še eno nadaljevanko in nato zaspi.

No, to je takrat, ko Uroša ni doma. Ko pa je Uroš doma, se mi pa zdi, da imamo cel kaos in zmedo in nobene rutine. In če ne bi težila in tečnarila, bi bili otroci do desetih pokonci. Seveda, če jih ne bi jaz spravljala spat. Ampak ja, tudi moža sem malo strenirala s časom. Malo.

Ja, rutina je pomembna. Sploh v tem času, ko smo vsi nekoliko bolj pod stresom in otroci najbrž čutijo naš nemir, tesnobo in nervozo.  Zato je še kako pomembna doslednost, katera pa je pri meni kar problem, priznam. Tega se učim še na vseh področjih življenja.

Se nam je pa v teh zadnjih dveh dneh uspelo držati urnika, na kar sem zelo ponosna. In močno, močno upam, da se nam ga bo uspelo več ali manj držati še do konca teh omejitev in šolanja na domu. Menda bo to kar dolgo časa.

Kako ste pa vi uspeli vse uskladiti? Imate tudi urnik, ki se ga držite?

 

 

  • Spletna trgovina Moja natura je trenutno zaprta, a Frezyderm izdelke še vedno lahko kupite v nekaterih lekarnah.

 

 

Preberi tudi