Ja, noro. Jagoda je z nami že 3 mesece. Včasih se mi zdi, da gre čas tako hitro, po drugi strani pa sploh ne vem kako je bilo preden se je rodila.
Seveda ponovno zamujam s pisanjem, ker enostavno nimam časa niti za osnovne stvari, kot je kakšen ornk skok pod tuš, zajtrk ali kosilo v miru.
Jagoda je polovico svojega tretjega meseca preživela na morju. Kjer je bilo še vedno precej vroče, tako da sem že sama po treh dneh rekla ostalim članom družine, da bova midve kar odpeketali domov. Ampak sva vseeno zdržali. Priznam pa, da je bilo nenormalno naporno. Predvsem zaradi previsokih temperatur. In tega, da se v kampu nimaš nikamor umakniti na hladno. No, klima v prikolici je bila, ampak to je bilo le za kakšno urico ali dve, ko se je podojila in malo zadremuckala.
Malo hladneje je sicer bilo na plaži, ampak tudi tam z dojenčkom izmenično na roki ali zizi ni ravno zabavno. Sploh ko ždiš pod kakšnim bogim drevesom, ki daje ravno toliko sence, da lahko narediš en korak v levo in enega v desno (sicer ravno prav za zibanje dojenčka, ampak tebi se v glavi že fino rola – od skakanja levo in desno ter od živčnosti).
V vodo sem jo dala samo 1x. Pa še to samo do pasu. Pa niti sama ne vem zakaj. Po eni strani se mi je zdelo prekmalu za njeno kožico, po drugi strani pa nikjer nisem zasledila, da bi bilo lahko to narobe. Bi pa z veseljem slišala izkušnje drugih? Ste otroke dali v morje že zgodaj ali ste raje počakali? Do katerega meseca?
Aja in seveda zaradi komarjev. Ker, če jo nismo izmenično stražili, ko je npr. ležala na tleh je bila v momentu vsa popikana. In to ni bilo samo zvečer. Ti mali vragi so bili letos cel dan na preži oziroma so delali kar na vse tri izmene.
Tako, da ko smo prišli domov, sva prvi dan po dopustu tudi midve rabili dopust in sva preživeli dan kar na kavču. Malo sva se crkljali (no, veliko), v miru in pod klimo, jaz z daljincem v roki, Jagoda pa z zizo v ustih. To je bil za naju najboljši dan, ta pravi dopustniški.
Drugače pa ja, Jagoda se še vedno kar precej doji, nima pa nobenega urnika. Tako, da se lahko doji na uro in pol, dve ali tri ali pa visi na zizi tudi dve uri skupaj. Kot želi. Oziroma kot to pokaže z jokanjem, seveda. Temu primerno se je tudi že poredila in ima že nekaj volančkov na nogicah in rokicah. Ampak, a niso to najlepši volančki maščobice, no?! Jao, jaz bi jih kar pojedla. No, kar celo Jagodko bi snedla na momente (tam po tretji uri popoldan, ko jo že nekaj ur nosim tako in drugače ter zabavam na tleh, na previjalni, v postelji, na kavču, … pa ji še vedno ni nič prav … me ta pocukrana ljubezen za kak trenutek mine, seveda).
No, ti moji maščobni volančki tako hitro rastejo, da ji oblačila komaj sproti pripravljam. Sedaj ji že lepo pašejo oblačila v številkah 74. Pa tudi kakšno oblačilo od Jerce ji je že prav (BTW Jerca ima pri svojih treh letih in pol komaj 10 kg in 87 cm). Konec meseca ima pregled in me prav zanima res kakšne mere bodo tokrat.
V tem mesecu je tudi začela iz kakanja parkrat na dan, kakati na par dni. V tem tednu ji je celo uspelo, da ni kakala celih 10 dni. Še dobro, da mi je prijateljica povedala, da obstajajo glicerinske svečke. Takoj sem šla v nabavo in delovalo je v trenutku. Upam, da se bo to sčasoma uredilo. Sicer nič ne kaže, da bi jo kaj hudo motilo. Tako, da tudi mene ne moti. Preveč. Dokler se ne pokaka kje v lokalu, kjer sem končno na kavici in nimam možnosti, da jo celo umijem. Ker verjemite, po parih dneh ne kakanja je cela za umit. Zato bi bilo res fino, da se to uredi do zime. ;).
Sicer pa glavico že fino drži pokonci in suvereno pase kravice.
Kadar ne joka, se veliko smehlja in odziva na naš smeh in gruljenje. Saj veste, da z dojenčkom pač ne govoriš “normalno”, ampak bolj kot ne gruliš. In Jagodi je to strašno všeč. Začela je tudi spuščati glasove oziroma se pogovarjati. Kar je sploh nekaj najlepšega, kar sem do sedaj v življenju doživela (res, mogoče malo čudno, ampak pri Jaku nisem znala uživati z njim kot dojenčkom, … pri Jerci pa sem bila preobremenjena z vsem in preutrujena od vsega in tudi vse je minilo prehitro zaradi letanja sem in tja).
V tem zadnjem tednu je tudi začela brcati v predmete, ki visijo nad njo in jih poskuša prijeti oziroma se jih dotika.
Ima pa še vedno večino časa dlani stisnjene. Tako, da se mi zdi malo zakrčena oziroma niti ne vem kako bi to opisala. Trda?
Zaradi tega sem premišljevala, da bi šli na en obisk gibalnih uric. Samo toliko, da nama pokažejo vaje ali povedo kako malo spodbuditi razvoj ter jo narediti malo bolj “mehko”.
Drugače pa ne … zaenkrat ne bova hodili na nobene druge urice, delavnice ali karkoli. Vsaj v tem trenutku ne. Enostavno sem vesela, da mi nikamor pod nujno ni treba hoditi (z Jerco sem do februarja hodila skoraj vsak dan na različne terapije in imam dovolj vsakodnevnih premikanj sem in tja). Seveda pa se lahko moje razmišljanje spremeni in mi bo mogoče postalo dolgčas (kar dvomim).
In tudi Jagodi doma ne manjka ničesar, sploh popoldan, ko se začne pravi direndaj, ko prihrumijo domov vsi ostali člani.
P.S. In končno sem odkrila ene res kjut kartice za fotkanje, malo drugačne, tudi z malo drugačno vsebino (nekaj smo jih že zamudili, večino pa bomo še izkoristili) – najdete jih v spletni trgovinici Minty Dot. Na naslovni fotkici lahko vidite primer za 3 mesece. Jagoda pa ima na fotkici body iz trgovine Clar. Kjer najdete tudi vsa mogoča oblačila, bambus perilo in ekološka oblačila, vse za najmlajše in malo večje otroke. Na glavici pa ima trakec od Mini Stilistice.
