Prvomajski prazniki so za nami, včeraj smo se vrnili, spočiti, naspani, polni energije in z novimi idejami ter načrti.
Saj veste, da se hecam, mar ne? Nič od tega ni res.
Kdo najbolj potrebuje dopust po dopustu? Vem, da je že zlajnano, ampak mame, seveda. In tudi pri nas ni bilo nič drugače. Kamorkoli sem se že hotela skriti, uiti, biti vsaj 5 minut sama, povsod sta me izsledila otroška krvosesa. Tako, da sem bila prav vesela, da smo v kampu, da sem imela vsaj izgovor, da moram na wc, ki je malo bolj daleč, kot pa ta v naši hiši, kjer itak prilezeta za mano. V 1.4 sekundi. Eden s tisoč in enim vprašanjem, na katera nujno rabi točno tisti trenutek odgovor. Druga pa z očitno odtegnitveno tesnobnim napadom panike, ki ga spremlja butanje po vratih kopalnice in dretje na ves glas.
Jaz se vedno veselim dopusta, ker sem pač optimistka po duši. Ampak po nekaj preveč optimističnih pričakovanjih, kako bo dopust potekal in kako bom imela čas zase, sem se tokrat malo bolj pripravila. Pa ne psihično, ker to se res ne da, tu sem še vedno preoptimistična ;). Fizično. Pa spet ne tako, kot ste sedaj pomislili. Ne, ni mi uspelo izklesati telesa do začetka poletja, še vedno sem na dnu z energijo, še vedno sem duda Jerci ponoči in še vedno se nisem pripravila do tega, da ji ukinem zizo. Žal. Me mori, me utruja, ampak očitno še ne dovolj za tisti drastični korak. Tudi to pride, upam (da do sedmega leta, se heca Jaka).
Ko sem napisala fizično, sem imela v mislih moje obrvi in trepalnice. Vedno, ko se začnejo lepi, sončni dnevi, sem se skrivala za kapami, klobuki, očali,… najraje pa sem se obrnila tako, da ni direktno sijalo sonce name. Imam namreč strašno svetle obrvi, trepalnice in dlačice po obrazu. In priznam, to me moti že od kar pomnim. Ko posije sonce direktno name, sem kot svetleča novoletna jelka. Moje dlačice se svetijo na soncu. Obrvi in trepalnic se sploh ne vidi dobro. Ne pridejo do izraza.
In ponavadi sem upala, da si bom vzela na dopustu čas, da si uredim vsaj obrvi, populim vse okoli (čeprav moram reči, da me na mestu obrvi boli prav vsaka dlaka posebaj, pa če je še tako tini mini, prav kričim … nenavajenost, neveščost?) in malo pobarvam moje svetle dlačice. Pa seveda nikoli ni bilo nič iz tega. Čez dan ni bilo časa, zvečer pa ni bilo energije za to. Raje si zvečer privoščim eno pivce za živce in se pocrkljam z Urošem.
Tokrat pa se mi ni bilo treba ukvarjati s svojim izgledom, saj sem si že pred dopustom privoščila microblading oziroma japonsko vrisavanje obrvi.
O tem sem premišljevala že nekaj časa. Da bi jih končno vsaj imela! Naročila sem se že 3x (!), ampak po brskanju na internetu in po posvetovanju drugih punc, me je minilo. Saj konec koncev je to metoda, s katero se s posebnim rezilom dlačice vriše med že obstoječe. In to ostane kar nekaj časa. Kaj če se zgodi, da oseba, ki ti to dela, malo zgreši in imaš potem obrvi malo na cika caka? To so bile moje misli …. smešne, vem, ampak … kdo ve … In kaj če se res zgodi, da ti obrvi porumenijo? Veliko punc mi je odsvetovalo microblading (drugo ime za japonsko metodo vrisavanja obrvi), saj naj bi se blondinkam večkrat zgodilo, da jim obrvi po nanosu barve porumenijo. In seveda sem tako “cinkala” že 2 leti. Bi ali ne bi?
Ma, pa sem se odločila. Samo enkrat se živi, mar ne? In ponavadi obžaluješ le tisto, česar nisi storil, ne pa tistega, kar si.
Tako sem se s prijazno gospodično Brino iz lepotnega salona BP Beauty Palace dogovorila za datum in sem šla. Brez premišljevanja in brez brskanja po internetu. Enostavno sem se odločila. Priznam, bilo me je strah … 🙂 Ampak je strah minil že na samem vhodu v salon, odpihnil ga je širok in prijazen nasmešek Brine. Takoj sem vedela, da bo vse ok. In tudi sam postopek ni bil nič kaj strašnega. Sicer me je občasno malo neprijetno zaskelelo, ampak je bila Brina pri delu zelo nežna in razumevajoča.
In res, res … ni mi žal. Strašno sem zadovoljna z rezultatom. Po enem mesecu sem šla na popravek in sedaj bom imela mir celo leto. Temu se reče srečna mama. Ki se ji ne bo treba ukvarjati sama s seboj na dopustu, ampak se bom lahko lotila kakšne knjige ali pa enostavno malo zadrnjohala pod borovci. Seveda v času, ko tudi malčica spi.
Razliko si lahko ogledate spodaj
japonsko vrisavanje obrvi
Vsem, ki o tej metodi že nekaj časa premišljujete in še vedno omahujete, res močno priporočam. Sedaj je skrajni čas, saj v času močnega sonca to ni priporočljivo.
V BP Beauty Palace lepotnem salonu se lahko dogovorite za brezplačen posvet na katerem vam tudi izrišejo z barvico obrvi – za tiste, ki ste še vedno skeptične.
In saj veste kaj pravijo? Oči so zrcalo duše, zato so obrvi okvir zrcala. In z obrvmi jasno izražamo veselje, začudenje, jezo in druga čustva. Pri oblikovanju obrvi gre za poudarjanje lepote obraza, urejene pa lahko optično odprejo veko – oko ali celo videz »liftinga«. Zdaj sem mlada (khmmm) mama.
In mogoče vas bodo po microbladingu otroci bolj resno jemali, saj vam niti ne bo treba tako zelo povzdigniti obrvi ;). No, pri meni (še) ne deluje. Rabim še vedno privzdigniti tudi glas.
Objava je nastala v sodelovanju z lepotnim salonom BP Beauty Palace, s katerim vam podarjamo 10 % popust na kompletni permanentni make up v mesecu maju 2018.
