Pred kratkim sem spoznala mlado punco po imenu Ana, ki se ukvarja s slamnikarstvom.
No, Ano nisem spoznala po naključju. Ali pač? Pred časom sem se zapičila, da bi imela torbico iz prave slame, ampak ne navadno, želela sem okroglo, manjšo. In tako se je začelo moje iskanje.
Danes je Valentinovo in glede na to, kaj vse berem na FB in IG ter gledam po trgovinah, vidim, da je (ali bo) večina od vas dobila nora darila. Lepo zavite posebne čokoladice, prekrasne šopke, posebna unikatna darila,… ni da ni.
Z Urošem sva skupaj že 12 let in priznam, da pri njem še nisem zaznala ali občutila kakšnega hudega čuta za pozornost ob takih priložnostih. Sicer je res, da si v zadnjih letih vsaj zapomni kdaj imam rojstni dan. Ampak za to je potreboval leta učenja (ali bolje rečeno teženja, užaljenosti in grdih pogledov).
Rada imam vse, kar je malo posebno, živo, pisano in predvsem drugačno. Pa to že od kar pomnim. Vem, da sta mi mama in brat v srednji šoli večkrat rekla, da to samo zato, ker želim izstopati. In da ko mi je mami vrgla ene res super kulske hlače v smeti, sem šla v smetnjak in sem jih ven potegnila. In to ne enkrat. Mogoče res rada izstopam, mogoče imam pa le rada malo drugačne stvari. Ne vem in se v to niti ne poglabljam. Pač taka sem. Še vedno.
Tako mi tudi vedno pade v oči tisto, kar je nekaj posebnega, živega, pisanega in lepega (zame, seveda). In po sprehodu v Kranjski gori, kamor smo začeli zadnje čase zahajati, mi je najprej padla v oči prekrasna trgovinica z unikatnimi izdelki sredi Kranjske Gore, Trgovina Židana marela.
Sama zelo rada kvačkam. Niti ne vem kdaj sem se naučila in kdo me je naučil osnove. Ali mami ali stara mama. Obe sta strastni kvačkarici. Kvačkata predvsem prtičke. Po vzorcu. No, jaz ne znam brati vzorcev. Nimam pojma kaj pomeni kakšen znak. Ampak vseeno rada kvačkam. Prosto po Prešernu, bi se reklo. Nakvačkala sem že več sto kapic in šalov. Doma smo res dobro založeni z njimi. Vsi po vrsti. Če me kakšen vzorec zanima, pogledam na youtube. In gledam in norim in preklinjam zraven. Lahko pogledam tisto sekundo posnetka tudi 100x, samo da se naučim. Sama sebi sem fascinantna, da vztrajam. Ker drugače za marsikaj nisem. In ker me kvačkanje zanima, seveda spremljam tudi druge kvačkarice na internetu, predvsem Facebooku in Instagramu. Tako sem tudi spoznala Natašo Mulec, ki izdeluje svoje unikatne in zelo posebne kvačkane izdelke pod imenom Glorianna Crochet.
Poznate vsi skupino na FB “Jamranje”?
No, če ne…vam jaz povem, da je včasih prav zabavno prebirat poste in ne morete verjet, tudi hudo poučno … in z vami delim tole objavo avtorja … in ker je ravno predpraznični čas in ljudje na veliko kupujejo darila…IN predvidevam, da se bo tudi kdo našel, ki bi svojemu otročku (ali komu drugemu) kupil kakšno živalco…si nisem mogla kaj, da ne bi delila z vami te zgodbe, ki jo je objavil član skupine Jamranje Aleš Kurnik …mogoče si pa kdo premisli …in bravo za tak post !! Zabaven, a hkrati ti da za mislit 
. Malo, da se nasmejete na glas in malo, da na potiho razmislite ali ste kdaj podobni opisanim strankam v trgovini za male živali.
Bliža se Noč čarovnic, star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi. Ta praznik obeležujejo predvsem v zahodnem svetu v noči iz 31. oktobra na 1. november. Mladim in mladim po duši to predstavlja še en večer, poln zabave, nam, mladim mamicam, ki pa imamo raje naspano noč, kot pa prekrokano,pa predvsem veselje, ko z otroci ustvarjamo in pacamo.
In dokler sem imela samo enega otroka, sem za Noč čarovnic okraševala kot nora. Izpustila nisem nič, okrasila sem okna, vrata, stopnice, spekla sem vraga in pol,…ufff…sedaj, ko pa je še malčica tu, pa ni ravno veliko časa…zato je tukaj ena ideja kako na hitro okrasiti muffine ….
Rada pečem. Enostavno ne morem, da ne bi. Sicer se je moja peka malo ustavila zadnje leto, saj je najmlajša precej zahtevna in tudi letanje okrog zdravnikov in specialistov zahteva davek na počutju in razpoloženju. Ampak se počasi vračam na stare tirnice. In strašno uživaaaam …
Pred nekaj leti mi je prijateljica, ki tudi rada peče, predstavila društvo Sladki nasmehi ter mi predlagala, da se jih pridružim. Seveda jo nisem mogla zavrniti, saj je to dobrodelno društvo, ki z več kot 100 tortopeki po vsej Sloveniji otrokom v stiski s tortami in sladicami čara sladke nasmehe. Pečemo za bolne, revne in otroke s posebnimi potrebami, saj le ti potrbujejo še posebej veliko lepih spominov. Spletna stran društva se nahaja tu http://www.sladkinasmehi.si/o-nas.html, najdete nas pa tudi na Facebooku pod imenom Sladki nasmehi. In z največjim veseljem sprejemamo tudi nove članice in seveda tudi člane.
Od 28.-30.9.2017 se je odvijala v Kopru Sladka Istra, mednarodni dan sladic in sladkih izdelkov. V tematskih sklopih so se predstavljali in prodajali sladki izdelki Istre, Slovenije in tujine. Seveda Sladki nasmehi niso mogli zamuditi takega edinstvenega dogodka.
Ker že nekaj časa nisem nič spekla za društvo, sem morala nekaj doprinesti tudi sama. Nekaj malega sem napekla sladic, s še večjim veseljem pa sem se udeležila dogodka kot “prodajalka” prostovoljka na stojnici Sladkih nasmehov.
Naša stojnica, polna dobrot, je privabila veliko obiskovalcev, ljudje so bili navdušeni nad sladkimi kreacijami punc. No, še sama sem bila navdušena. Kaj ne bi bila…poglejte samo tole npr.:
Društvo je organiziralo tudi otroške delavnice, ki so potekale v znamenju vznemirjenja, veselja in iskric v otroških očeh, “Rozike” smo bile ob koncu vikenda zadovoljne in hvaležne, da smo predstavile poslanstvo društva kot smo si zamislile in z nekaj sredstvi več, s katerimi bomo lahko pomagale otrokom v stiski.
Seveda pa tudi upamo, da se nam kateri navdušen obiskovalec oz obiskovalka Sladke Istre pridruži na poti našega poslanstva.
Več o Sladkih nasmehih na samem linku.
Ker me je življenje samo prisililo (ali pa sem pač tak tip ženske), da ne bo šlo samo z navadno službo, kjer odsediš tistih 8 ur za računalnikom in delaš po željah in ukazih nadrejenih, sem se začela že nekaj časa nazaj spogledovati z idejo, da bi tudi sama nekaj počela, kar me resnično veseli in da bi od tega tudi živela oz služila denar, sem začela aktivno brati vse, kar je povezano s podjetništvom, ženskami, mamami in dekleti, ki imajo poleg službe še hobije, od katerih dodatno služijo denar ali pa so celo pustile službe in se samozaposlile. No, nekatere so bile v to prisiljene, saj danes ni lahko dobiti službe. Druge pa pač ne želijo več delati za druge, …
Že nekaj časa spremljam Ajdo Zorko, ki ima v lasti podjetje 1000 besed. Pod tem imenom jo tudi najdete na Facebooku in Istagramu. Ajda organizira različne delavnice v zvezi s fotografiranjem izdelkov in testira telefone oziroma njihovo sposobnost fotografiranja. Njeno delavnico Fotkanje izdelkov brez profesionalne foto opreme imam na listi želja že nekaj časa.
In kot nalašč sem pred tedni opazila njeno reklamo za dogodek, ki ga je organizirala prejšnji teden v četrtek. Dogodek imenovan Brezplačno profesionalno fotkanje podjetnic je organizirala z namenom, da mlade podjetnice dobijo svojo profesionalno fotografijo zastonj. Profesionalna fotografija je še kako pomembna, saj jo potrebuješ kot podjetnik, da se predstaviš na družabnih omrežjih, na svoji spletni strani ali v medijih. Na začetku samostojne poti je potrebno velik vložek in za samo fotografiranje denarja zmanjka.
Ker pa je Ajda sama podjetnica, še kako razume druge, ki so na isti poti in tako se je odločila, da pomaga so –podjetnicam. Vsaka od udeleženk je po dogodku prejela eno profesionalno fotografijo po izbiri.
Sliši se prelepo, da bi bilo res, kajne? Seveda takega dogodka ne bi smela zamuditi …čeprav moram priznati, da sem kar precej časa premišljevala in omahovala, saj konec koncev še nisem podjetnica. In tudi malo me je zavirala moja samozavest: »Le kaj boš pa ti tam? Saj še nimaš nič konkretnega za pokazat…ostale bodo najbrž že izkušene in bo smešno…itd itd…«. No, pa sem se vseeno odločila in si mislila: »(saj veste kaj..tista beseda na J…ga), kar bo pa bo. Če želim uspeti in kaj narediti, bom morala tudi čez take občut.ke ..« Torej sem se prijavila…
Dogodek se je odvijal pred gradom Grm v Novem mestu. Bilo nas je 50. Po začetnem zadržanem vzdušju, se je dogodek razvil v pravo zabavo. Za profesionalni make – up je na željo udeleženk poskrbela Anamarija Janežič iz Beauty spa center za nego obraza in telesa – Anamarija Janežič, frizuro pa uredila Renata Peterle iz Frizerstva R v Novem mestu. V kolikor si je katera želela izposoditi unikatni nakit, si ga je lahko izposodila pri Papirnica Lili. Veliko punc se je odločilo tudi za poslikavo z belo kano. Za svetleče okraske (večinoma) na roki sta poskrbeli zabavni sestri iz Belana – bela kana – poslikava telesa. Da se pa ozračje ni preveč umirilo, je skrbela vedno naspidirana Sanela Zukanović iz Sportas Sportas.
Ena moja fotka z druženja z zelo simpatično podjetnico Uršo Šinkovec Lamut, ki deluje pod imenom BESEDOKVAČKA.
Bilo je super in ni mi žal, da sem premagala sebe in strah in se zapeljala na prekrasen izlet do Novega mesta. In še to: bil je edini dan v tednu, ko je sijalo sonce …torej? Že to veliko pove…
In kot je napisala Sanela dan po dogodku: »Ajdin dogodek, kot mu rečem jaz, je bil skupek dobre volje, druženja, mreženja, spodbujanja, novih poznanstev in novih idej…
Ajdo najdete na facebooku https://www.facebook.com/AjdaZorko1000besed/ in na https://www.facebook.com/fotkam.si/, lahko pa si pogledate njeno internetno stran na tem naslovu http://www.fotkam.si/.
Bodite oseba, za katero niste nikdar imeli poguma, da bi bili.
Postopno odkrivajte, da ste prav ta oseba in vse dokler tega jasno ne vidite, se morate truditi.
