Tako je. Sem mama posebne deklice. Vem. Vsaka mama ima svojo posebno deklico ali fanta. Ampak moja je le moja. Resnično posebna.
Moja Jerca je rojena z redko anomalijo rokice. Z diagnozo radial club hand oziroma displazija radiusa. To je prirojena napaka, ki je nastala v času razvoja ploda.
Poleti se bučke neštetokrat znajdejo na naših mizah. Kot glavna jed ali pa le kot priloga.
Ker pa jih je občasno tudi kar malo preveč, nam kaj kmalu zmanjka idej, kakšne jedi ustvarjati z njimi. Jaz osebno imam najraje kar samo popečene, sploh na žaru so najboljše. Ampak, ker je občasno tudi fino malo zamenjati menu, je potrebno ščarati tudi kaj drugega iz bučk kot pa polepete ali pa polnjene bučke.
Prejšnji teden je minil že drugi mesec, odkar se je naši družini pridružila Jagoda. V zadnjem zapisu (klik klik) sem napisala, da se mi zdi, da je vse skupaj lažje, ker se je Jagoda rodila tik pred počitnicami. Lol. Preklicujem to trditev.
Resno. Po moje bo lažje, ko gre Jaka nazaj v šolo in Jerca v vrtec (končno).
Včeraj oziroma predvčerajšnjim sem objavila svojo zgodbo o dojenju skozi katero sem šla pri Jerci. Ker sem sebe imela že za izkušeno dojiljo, sem tokrat predvidevala, da bo dojenje steklo brez večjih težav.
Pa vendar sem ponovno naletela na ne ravno prijazno in razumevajočo sestro v porodnišnici, ki me je vseeno spravila v negotovost.