Mamini instinkti, ki se začnejo že v času, ko se ženska zave, da je noseča, imajo dejansko znanstveno podlago. Raziskovalci so prvih 1.000 dni otroškega življenja – od nosečnosti do otrokovega 2. rojstnega dneva – opredelili kot kritično okno časa, ki postavlja stopnjo intelektualnega razvoja in doživljenjskega zdravja. To je obdobje ogromnega potenciala, pa tudi ogromne ranljivosti.
marec 2018
Ko sem sama dobila prvo menstruacijo v srednji šoli, nisem bila ravno poučena o tem, niti se ne spomnim, da bi se s kom odprto pogovorila že prej. Tako, da je bil zame to kar šok. Ampak, ker sem bila ravno takrat na počitnicah, so mi mamine sestrične to zelo lepo opisale in povedale na čem je stvar.
Po pravici povedano se ne spomnim občutkov. Spomnim pa se, da se kasneje s sošolkami o tem nismo odprto pogovarjale. Bilo je več ali manj le hihitanje na to temo.
Ker pa nisem več v srednji šoli, lahko sedaj odprto govorim še o eni neprijetnosti, ki jo moramo ženske (več ali manj) prenašati vsak mesec.
Tisti, ki se prehranjujete po LCHF metodi za Veliko noč res ne boste trpeli. Šunka, jajčka, hren,… vse je dovoljeno. In tudi potica, narejena na LCHF način je več kot odlična. Enega izmed receptov za LCHF potico najdete na spletni strani Pajs brez obresti.
Sama imam rada tudi bolj slane jedi in zato sem morala nujno poizkusiti nekaj za pred potičko.
Velikonočna LCHF pita s šunko
NatisniSestavine
- Za testo:
- 180 g mandljeva moka
- 50 g kokosova moka
- 100 g masla
- 2 jajci
- 2 čajni žlički pecilnega
- 1 žlička soli
- 100 g sirnega namaza
- 1 čajna žlička indijski trpotec
- ***************
- Za nadev:
- 5 jajc
- 160 g pora
- sol
- 120 ml sladke smetane
- 100 g naribanega sira
- narezana šunka po želji
Navodila
1. Pečico segrejte na 180 stopinj celzija. Pekač v velikosti cca 20 x 20 cm namažite z maslom.
2. Naredite testo za pito. Vse sestavine zmešajte skupaj. Maslo prej raztopite. Na koncu dodajte žličko trpotca in pustite testo stati cca 10 minut. Nato testo porazdelite po pekaču in ga položite v pečico za cca 12-15 minut. Vzamete iz pečice.
3. Medtem naredite nadev. Por narežete na kolobarje in ga prepražite na olju. Dodajte sladko smetano in šunko po želji. Vse skupaj stresite v že razžvrkljana jajca. Nekaj naribanega sira potresite po testu, preostanek pa zamešajte v pripravljan jajčni nadev. Solite po želji. Ker je šunka že precej slana, pazite, da ne bo vse skupaj preveč slano.
4. Pecite cca 20 minut (lahko tudi več ali manj, odvisno od pečice - malo poglejte, da je na vrhu že rahlo zlatorjava, takrat lahko pito vzamete iz pečice).
5. Testo pri piti pride kar visoko, tako, da če niste pristaš več testa, manj nadeva, ga lahko uporabite za večji pekač. Vendar v tem primeru uporabite dvojno količino nadeva.
DOBER TEK!
Danes je materinski dan. Čestitke vsem mamam. Naj bo danes vaš dan, naj vas vaši otroci pustijo spati malo dlje, prinesejo v posteljo zajtrk, skuhajo kosilo, naberejo šopek rožic v tem času, ko si boste ve privoščile popoldanski počitek. Zvečer, preden si boste privoščile penečo kopel, pa naj vam povejo, kako vas imajo radi. In ko se vrnete iz kopalnice, naj že sladko spijo v svojih posteljah.
Mislite, da se bo res tako zavrtel dan ali boste morale same poskrbeti zase?
Večkrat berem mnenja mamic in strokovnjakov, da ni dobro, da so otroci vpisani v (pre)več aktivnosti poleg šole. Da morajo imeti svoj prosti čas, da se igrajo in zabavajo kot smo se mi včasih, ki niti nismo imeli možnosti, da bi se kam vpisali zraven šole (vsaj mi, ki smo na vasi in bolj oddaljeni od Ljubljane).
Poleg tega tudi opažam, da sta dve vrsti staršev. Eni, ki pravijo, da bo otrok hodil k dodatnim dejavnostim le v primeru, ko bo sam lahko šel tja, kamor želi. In drugi, ki se razdajajo na polno in nimajo časa niti zadihat, ker razvažajo otroke sem ter tja celi ljubi dan oziroma cel teden, vključno z vikendi.
Moje mnenje se je izoblikovalo tekom let oziroma in predvsem z življenjem ob mojem Jaku. Dodatne dejavnosti ob vrtcu so bile zame prekletstvo, sedaj pa so za Jaka (in za naju z Urošem) pravi blagoslov.
Priznam, stara sem. Več kot očitno. In dejstva si je treba priznat, a ne? Bolje prej kot kasneje. Doma je nastavljeno, tako da kar malo priprem oči, ko grem mimo katere sobe (ali pa kar v miže lulam). Jaku se mi ne da več težit za dobre ocene. Sicer vem, da je zmožen ogromno, ampak je škoda našega časa in energije za to. Pa tudi si mislim, kaj bo z njimi, če se ne bo znal znajti v življenju (jaz že vem, pri 40tih ostala brez dobre službe v javni upravi z magistrsko izobrazbo – znanstveni magisterij, da ne bo pomote). Jerci dam pripravljeno kašico. In zlikala nisem že 2 leti skoraj nič.
In priznam, utrujena sem. Se mi zdi, da sem utrujena 6 dni na teden. Mogoče mi uspe priti čez teden z vsaj enim dnevom, ko se počutim kot rožica. Se vprašate kako to, če pa ravno pišem, da nič ne delam?
Jutri je 8. marec, dan žena. Dan žena (originalno (!!!) Dan delovnih žena?!?) je mednarodni praznik, ki ga praznujejo/praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Ja, enakopravnosti in dosežkov žensk… če mene vprašate, smo se prav zaj***le s to enakopravnostjo.
Bliža se Dan žena, nekdaj Dan delovnih žena. Posvečen je vsem ženam. Hvaležna sem tem pogumnim ženskam, ki so se borile za enakopravnost. Pravice, ki so bile pridobljene niso samoumevne. Ni nekaj, kar nam ne bi mogel nihče vzeti in nas zopet potisniti nazaj v kot. Tudi dandanes je v nekaterih družbah že čutiti pritiske in ideje, ki ne sodijo v 21.stoletje.
Materinstvo naj bi bilo najpomembnejši del ženske identitete, kar pa pomeni, da so druge potrebe in želje v njenem življenju drugotnega pomena. In tako smo ženske, ki se ne odločimo za otroke nenavadne, drugačne, za marsikoga nenormalne in sebične. Uradno sicer velja – še dobro – da je odločitev o otroku povsem svobodna odločitev, vendar pa del družbe na nas gleda negativno.
Mogoče sem ena redkih, ampak imam strašno rada makova peciva.
Se spomnite mogoče teh makovih kock? Ko sem bila majhna, smo jih kar naprej jedli. Jaz bi jih seveda še vedno. Mmmmmm …. Da ne govorim o makovi potici, ki jo speče moja mami. Nenazadnje lahko pod pecivo štejem tudi navadno makovko. Katero smo davnega leta (tako daleč, da se niti ne spomnim) večkrat jedli v šoli za malico. Nekaj najboljšega.