Kot otrok sem večkrat doživela krivico s strani staršev, vsaj zdelo se mi je tako. Po tem sem sklepala, da sta imela starša raje mojega brata. Normalno, on je bil fant (če si doma na kmetiji, je to itak najbolj važno), on je bil poslušen, priden. No, vsaj v njunih očeh. Jaz pa vse kontra. In seveda sem jima večkrat to vrgla naprej: “Itak imata rajši brata!” Z vso gorečnostjo sta to zanikala. Pfaaaa … še vedno jima ne verjamem. 😉 Zdi se mi neverjetno, ampak ali lahko ljubiš dva otroka enako?
februar 2018
Včeraj se je Uroš lotil pospravljanja, kar je napovedal že predvčerajšnjim. Že ob omembi le tega sem se uprla, ker zadnje čase res nisem pri volji. Priznam, pri volji nisem že zadnje leto ali pa dve. Čeprav še vedno pospravim, ampak nimam nekega hudega veselja do tega. Sicer boste rekli: “Ja, kdo ga pa ima?!” In ne boste verjeli. Jaz sem imela res veselje, dokler sem bila samska. Pa tudi še potem, ko sva imela samo Jako in če je šel na počitnice k tašči (Uroš pa je delal), takrat sem si vzela en dan med vikendom, muziko na glas in uživalaaa v glancanju.
No, to je minilo, kot moja mlada leta.
Kdor še ni imel vnetih sinusov ne ve kako hudičevo to boli. Pa vem, saj je fajn, ko vzamemo tableto proti bolečinam. Takrat nam je najbrž precej vseeno, če ni ravno zdravo. No, vsaj jaz sem včasih tako čutila in mislila. Ker to, da te pa tako strašno boli glava, to pa res ne morem prenašat.
Pred eno uro sem prišla domov in sem optimistično mislila, da bom oddelala še en trening danes, pa se je ta načrt izjalovil. Pač ne gre. Komaj še gledam. Počakam, da bo ura 23.00, peljem psičko ven in samo padem v posteljo. Ter močno upam, da se ne bo že takrat začela zbujat Jerca.
Danes je Valentinovo in glede na to, kaj vse berem na FB in IG ter gledam po trgovinah, vidim, da je (ali bo) večina od vas dobila nora darila. Lepo zavite posebne čokoladice, prekrasne šopke, posebna unikatna darila,… ni da ni.
Z Urošem sva skupaj že 12 let in priznam, da pri njem še nisem zaznala ali občutila kakšnega hudega čuta za pozornost ob takih priložnostih. Sicer je res, da si v zadnjih letih vsaj zapomni kdaj imam rojstni dan. Ampak za to je potreboval leta učenja (ali bolje rečeno teženja, užaljenosti in grdih pogledov).
Ker sva se letos z Urošem odločila, da ponovno zaštartava z LCHF načinom prehrane kar takoj z Novim letom, sem morala najti tudi alternativo za Pusta hrusta in recept za LCHF krofe.
Priznam, odlična alternativa so tile krofki. Mislim, da se bo testo odlično obneslo tudi za miške, tako da naslednjič naredim le te.
Vse sestavine, razen sira mascarpone, najdete v spletni trgovini Pajs brez obresti.
Krofke je najbolje cvreti v svinjski masti, ne pa v rafiniranem olju. Če boste krofe cvrli v svinjski masti, se ne bodo napili toliko maščobe.
LCHF krofi (donuts)
Natisni
Sestavine
Navodila
Čeprav sem bila v 24. tednu druge nosečnosti hospitalizirana v Porodnišnici Ljubljana zaradi zastoja rasti (uradno), sem vseeno upala, da bom speljala nosečnost do konca. Ali vsaj do konca tistih kritičnih tednov nosečnosti, vsaj do 34. tedna, nisem pa verjela, da bom zmogla priti do 37. tedna, kar bi bilo idelano.
Ker se ravno bliža Valentinovo in ker rada delam praline, sicer predvsem za sina, sem morala preizkusiti še en recept za LCHF praline. Da bo moj mož zadovóljen. In zadovoljên.
In začuda se ta trenutek dobi res okusne jagode v trgovini, tako da sploh nisem premišljevala katerega okusa bodo.
Temno čokolado in eritritol najdete v trgovini Pajs brez obresti.
PRIPRAVA: 1. Najprej stopite temno čokoado nad soparo. Pazite, da temperatura segrete oziroma stopljene čokolade ne presega 50 stopinj (to velja za temno čokolado, za svetlo ali belo čokolado velja, da temperatura ne sme priti čez 45 stopinj). Neprestano mešajte. 2. Ko je čokolada stopljena, jo je potrebno ohladiti na 26 stopinj. To lahko storite z mešanjem ali pa dodajanjem koščkov čokolade. Vendar pazite, da jo neprestano mešate, da se res vsa čokolada stopi. Čokolado nato ponovno segrejte na 32 stopinj (kar velja za temno čokolado). Če delate s svetlo čokolado (kar ne velja za LCHF), jo segrejete na 29-31 stopinj. Če pa delate z belo čokolado, pa jo ne smete segreti več kot na 29 stopinj. Zgoraj opisani postopek se imenuje temperiranje čokolade. Če ne upoštevamo pravilnih postopkov pri temperiranju čokolade, lahko pride do izdelka, ki se lomi, izgleda sivkast oz ima bele lise in končni izdelek je lahko brez sijaja. 3. Čokolado, ohlajeno na primerno temperaturo zlijemo v modelčke. Pazimo, da so modelčki vsi zapolnjeni s čokolado, malo potolčemo po površini, da se znebimo zračnih mehurčkov in modelček obrnemo, da ven steče vsa odvečna čokolada. Stene modelčkov morajo biti lepo oblite s čokolado. Ko čokolada preneha teči iz modelčkov ven, ga obrnemo nazaj in z nožem odstarnimo vso odvečno čokolado zgoraj. Na način, da ostane čokolada res samo na stenah in dnu modelčka. Na pladenj damo peki papir in zvrnemo modelček na peki papir. Tako zvrnjenega postavimo v hladilnik ali skrinjo za 1 uro. 4. Vzamemo iz hladilnika in modelček obrnemo v pravo stran ter odstranimo peki papir. 5. Naredimo prvo polnilo: Vzamemo 6-7 jagod (odvisno od velikosti) in jih pokuhamo v vodi (cca 75 ml vode). Dodamo žličko eritritola. Pokuhane jagode zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ko je zmes ohlajena oziroma mlačna, dodamo 1 ali 2 žlički želatine mix in vse dobro premešamo. Grudic ne sme biti. S tem polnilom napolnimo modelčke do 1/3. Damo v hladilnik ali skrinjo za 1 uro. 6. Naredimo drugo polnilo: Mascarpone zmešamo z zmiksanimi jagodami (odvisno kako močan okus želite, toliko jagod zmiksate - 5 ali 6 jagod) in žličko eritritola. Dodamo 1 ali 2 žlički želatine fix. Spet pazimo, da ni grudic. S tem polnilom napolnimo modelčke do zgornjega roba. Ponovno postavimo v hladilnik za 30 minut do 1 ure. 7. Vzamemo iz hladilnika ali skrinje. Previdno jih vzamemo iz modelčkov. Hranimo jih na hladnem. Valentinove LCHF praline
Natisni
Sestavine
Navodila
Te dni smo si privoščili malo oddiha v Kranjski Gori. Ne za prav dolgo. Sicer pa je vseeno ali gremo za 2 dni ali za 14, prtljage in priprave so enake. S tem, da vsakič zreduciramo prtljago za polovico (vsaj meni se tako zdi), pa se še vseeno otroka komaj stlačita zadaj. No, tamlajša se na komot, saj ima velik sedež, večji pa že malo bolj trpi, rešuje ga, da je res suhec. S tem, da mu med potjo pade z leve kakšna vreča na glavo (zadaj je le naslonjalo, ki ga pred tem varuje). Če se med potjo kdo spomni, da ima zadaj v prtažniku kaj za ven vzet, pač ne gre, ker obstaja nevarnost, da se vse zvrne ven, ko ga odpremo.
Rada imam vse, kar je malo posebno, živo, pisano in predvsem drugačno. Pa to že od kar pomnim. Vem, da sta mi mama in brat v srednji šoli večkrat rekla, da to samo zato, ker želim izstopati. In da ko mi je mami vrgla ene res super kulske hlače v smeti, sem šla v smetnjak in sem jih ven potegnila. In to ne enkrat. Mogoče res rada izstopam, mogoče imam pa le rada malo drugačne stvari. Ne vem in se v to niti ne poglabljam. Pač taka sem. Še vedno.
Tako mi tudi vedno pade v oči tisto, kar je nekaj posebnega, živega, pisanega in lepega (zame, seveda). In po sprehodu v Kranjski gori, kamor smo začeli zadnje čase zahajati, mi je najprej padla v oči prekrasna trgovinica z unikatnimi izdelki sredi Kranjske Gore, Trgovina Židana marela.